Študijski dan ob 150. obletnici rojstva Mahatme Gandija

Andreja Červek – Vatikan

V sedanjem kontekstu vedno večje nestrpnosti, sovraštva, konfliktov, napetosti in nasilja na mnogih delih sveta, tudi v imenu verstev, ima današnje srečanje, namenjeno širjenju bratske ljubezni in nenasilja, poseben pomen, je dejal Guixot. Udeleženci simpozija namreč sprejemajo in dajejo glas bogatim izkušnjam in poznavanju omenjenega argumenta, prav tako pa jim je skupna zaskrbljenost za vso človeško družino in za skupno hrepenenje, da bi se podali na pot napredovanja na področju izgradnje globalnega miru in bratskega sobivanja. »Prepričani v svojo identiteto in poklicanost, bi si upal reči, da danes dajemo vidnost našemu človeškemu navdihu, da najdemo ustvarjalne in učinkovite poti  za pospeševanje harmonije in miru na globalni in lokalni ravni, individualni in kolektivni ravni, z vidika bratske ljubezni in nenasilja,« je zatrdil Guixot.

Ahimsa ali nenasilje za Gandija predstavlja predvsem »pozitivno dejanje ljubezni«. Ahimso namreč opredeli kot »največja ljubezen«, ki ne pozna meja, ki je razširjena na vsako osebo, vključno z zlonamerneži in hudobneži in celo na poosebljeno zlo.

Kot je dejal Guixot, vsako verstvo uči svoje pripadnike o univerzalni etiki, naj so dobri in delajo dobro, naj se izogibajo hudega in sejejo mir; naj ljubijo vse in ne sovražijo nikogar; naj spoštujejo različnost in širijo bratstvo. »To je temeljno in temeljno je za etično in civilno versko umestitev v našo zgodovino človeštva. Kjer je resnična ljubezen, tam sta zagotovo harmonija in mir – naravni korolar, lahko rečemo. Ljubezen in mir sta namreč korelativni entiteti. Mir je proizvod ljubezni: avtentične ljubezni, človeške ljubezni,« je Guixot navedel Tomaža Akvinskega. In dodal, da pa je »nam vernikom, v večji ali manjši meri, zelo spodletelo pri življenju po etičnem učenju naše vere. Če zares živimo v skladu z učenjem naše vere, ne moremo ne dajati sadov miru in bratstva, kajti v naravi verstva je pospeševati in širiti vedno bolj trden odnos med ljudmi.« Po Guixotovih besedah je zato ustrezno premisliti, kje je verstvom spodletelo in zakaj so verniki – brez skrajnega posploševanja – onemogočili nadaljevanje načrtov miru in morebitnih pogledov človeškega bratstva in harmonije.