V pripravi na apostolsko potovanje: Prizorišča na Mavriciju

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Prebivalci

Na področju, ki je približno desetkrat manjše od Slovenije, živi 1,3 milijona prebivalcev. Glavno mesto države je Port Louis, uradni jezik pa angleščina, čeprav so pogosto v uporabi tudi francoščina, francoska kreolščina in hindi. Glavne etnične skupine so Indo-Pakistanci (68%), kreoli (27%), Kitajci (3%) in Francozi (2%).

Kolonizatorji: Portugalci, Nizozemci, Francozi, Britanci

Otočje so arabski trgovci poznali že v 10. stoletju. V posesti Portugalcev je bilo od leta 1511 do 1598, ko so ga zasedli in naselili Nizozemci. Ti so otok poimenovali po Mavriciju Oranskem, ki je bil glavni poveljnik vojske Republike Nizozemske v času njenega osamosvajanja od Španije. Pod francosko upravo (1715–1810) so ga preimenovali v Île de France. Leta 1810 so otok zasedli Britanci in uvedli svoj kolonialni režim. Leta 1829 so na otok naselili najemniške delavce s Kitajske, po ukinitvi suženjstva 1834 pa še delavce z indijske podceline, katerih potomci danes predstavljajo večino prebivalstva.

Neodvisnost od leta 1992

Leta 1957 je Mavricij dobil omejeno avtonomijo, 7. avgusta 1967 pa popolno avtonomijo. 12. marca 1968 je razglasil neodvisnost monarhije v okviru britanskega Commonwealtha, leta 1992 pa je postal republika.

Hiter ekonomski razvoj, predvsem zahvaljujoč turizmu

Gre za eno izmed držav z najvišjo stopnjo ekonomskega razvoja v Afriki, med letoma 1977 in 2009 so v povprečju zabeležili več kot 5-odstotno letno rast. Poleg pridelave sladkorja, ki je prevladovala dve stoletji, so v zadnjih desetletjih razvili tudi gojenje žitaric, uvedli industrijo, enega glavnih ekonomskih virov pa predstavlja turizem. Absolutna revščina je nižja od 2%, med letoma 1970 in 2008 pa se je pričakovana življenjska doba povišala z 62 na 73 let. Smrtnost otrok je v tem času padla za več kot 75%, medtem ko več kot 90% otrok obiskuje šolo.

Port Louis

Prestolnica Port Louis ima slabih 150.000 prebivalcev in se nahaja na severozahodnem delu otoka. Njeno gospodarstvo temelji na pristaniški dejavnosti, kmetijstvu ter izdelavi oblek in tekstilnih izdelkov, prav tako pa je pomembna turistična destinacija.

Spomenik Mariji, Kraljici miru

Prihod letala v Port Louis je predviden v ponedeljek ob 8.30 po lokalnem času. Sveti oče bo po sprejemni slovesnosti na letališču najprej daroval sveto mašo ob spomeniku Mariji, Kraljici miru. Postavili so ga v zahvalo za varstvo med prvo svetovno vojno, njegovo slovesno odprtje pa je potekalo 15. avgusta 1940. Gre za kompleks, ki je zgrajen v obliki dvigajočih se zelenih teras, med katerimi so posajene plasti raznobarvnih rož. Na vrhu stoji velik oltar s trimetrskim kipom iz carrarskega marmorja, ki predstavlja Marijo, ki v rokah drži svet. Del spomenika je tudi prostran park, ki sprejme približno 80.000 oseb in kjer so obhajali pomembne verske dogodke: stoletnico škofije leta 1947, prvo skupinsko posvečenje mavricijskih duhovnikov leta 1955 in škofovsko posvečenje kardinala Jeana Margeota, prvega škofa domačina (1969). Na istem kraju sta potekali tudi slovesna zahvalna maša za beatifikacijo misijonarja Jacquesa Lavala leta 1979 ter sveta maša, ki jo je papež Janez Pavel II. daroval med obiskom Mavricija 14. oktobra 1989.

Svetišče blaženega Pèra Lavala

Kosilu s člani škofovske konference Indijskega oceana bo sledil zasebni obisk svetišča blaženega Pèra Lavala, ki se nahaja znotraj obzidja cerkve sv. Križa v predmestju prestolnice. Zgradili so ga leta 2014, ko je Cerkev na Mavriciju obhajala 150-letnico smrti blaženega p. Jacquesa Lavala, ki je znan kot »apostol zamorcev«. Na otok je prišel leta 1841 in se z navdušenjem posvečal evangelizaciji črncev, ki so bili po novem zakonu osvobojeni sužnosti. Ustanovil je veliko bolnišnic in osnovnih šol, zgradil kapele za duhovno formacijo in pospeševal družbeno integracijo prebivalcev, osebno pa je živel zelo asketsko. Umrl je 9. septembra 1864, njegovega pogreba se je udeležilo 40.000 ljudi. Sveti oče se bo torej prav na obletnico smrti blaženega zaustavil v tihi molitvi na njegovem grobu, ki se nahaja v svetišču, ki mu je posvečeno.

Predsedniška palača

Pred odhodom z Mavricija pa se bo papež Frančišek srečal še s predsednikom države, s premierjem ter predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskim zborom. Sprejemi bodo potekali v predsedniški palači, gradu Réduit, ki izhaja iz časa francoske kolonizacije, natančneje iz leta 1748. V preteklosti je bila rezidenca francoskih in angleških guvernerjev.