V Nemčiji beatifikacija Richarda Henkesa, duhovnika, ki je umrl v Dachauu

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

»Rodil se je leta 1900 v veliki družini, s katero je vse življenje ostal v tesnem stiku. V Limburgu je prišel v stik s palotinci, ki so leta 1890 začeli z misijonom v Kamerunu, ki je bil tedaj nemška kolonija. V Richardu je rasla želja, da bi postal misijonar, zato je leta 1912 vstopil v malo semenišče palotincev. Po mašniškem posvečenju leta 1925 je začel z delom učitelja in vzgojitelja v šolah, ki jih je vodil njegov red. Leta 1937 so ga zaradi pridig, v katerih je nasprotoval vojni in nacizmu, ovadili gestapu. Večkrat so ga opozorili in tudi zaprli, nazadnje leta 1943, po pridigi med velikonočnim tridnevjem. Julija 1943 je bil prepeljan v Dachau, v barako št. 26, kjer so bili duhovniki. Tam je nadaljeval s svojim duhovniškim poslanstvom, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče. Ko je v koncentracijskem taborišču konec leta 1944 izbruhnila epidemija pegavice, se je Henkes prostovoljno zaprl v eno izmed barak s kaznjenci, da jim je pomagal, na koncu pa je tam tudi sam umrl.«

»Vera je bila tista, ki je novega blaženega vodila pri obsojanju zločinov nacistov. Ta vera lahko pomaga tudi nam razumevati in prepoznavati nečloveške protikrščanske ideologije ter se jim zoperstaviti. Življenje in smrt p. Henkesa kažeta, da je mogoče tudi v trenutku in kraju velikega zatiranja ostati ljudje, in to ljudje Boga. Beatifikacija je potekala dan po prazniku povišanja svetega Križa. Tudi to sovpadanje lahko razumevamo v luči dejstva, da križ vedno ostaja kot oporna točka, kot luč, kot vodnik, ki ga je potrebno imeti vedno pred očmi.«