Obhajanje dneva manjšin v Pakistanu Obhajanje dneva manjšin v Pakistanu 

Pogovor s pakistanskim odvetnikom, ki brani preganjane kristjane

V Pakistanu vsako leto 11. avgusta obhajajo dan, posvečen verskim manjšinam v državi – večinoma gre za kristjane in hindujce. Vatikanski časopis l'Osservatore Romano je v pripravi na ta dogodek objavil intervju z odvetnikom Sardarjem Mushtaqom Gillom, kristjanom, ki je aktivist za človekove pravice in brani mnoge kristjane, ki so po nedolžnem obtoženi, predvsem na podlagi t.i. zakona o bogokletju.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Težka situacija manjšin v Pakistanu

Kot je dejal Gill, je »življenje verskih manjšin v Pakistanu zaznamovano z nasiljem, diskriminacijo ter s kršenjem temeljnih človekovih pravic. Gre za starodavno vprašanje in sistemski problem, ki izvira iz preteklosti in zadeva razširjeno miselnost in kulturo.« Po njegovem mnenju bi se morala vlada tega dejstva »popolnoma zavedati in začeti delovati v skladu z njim, da bi zaščitili pakistanske državljane, ki niso muslimani ter pospeševali pravno, pravično in svobodno državo.«

Nasilje nad kristjani narašča

Odvetnik, ki svoje delo opravlja pretežno v mestu Lahore, prestolnici pakistanskega Pandžaba, pravi, da »statistični podatki kažejo, da v Pakistanu nasilje nad kristjani in nestrpnost do njih naraščata, kot priča tudi dnevna kronika. Mnoge družine danes trpijo zgolj zato, ker pripadajo krščanski veri.«

Namen dneva, posvečenega manjšinam

Namen dneva, posvečenega manjšinam, je po Gillovih besedah ta, »da spominja, da državljani, ki so kristjani, hindujci ali pripadniki drugih verstev, niso drugorazredni ter da ne smejo biti diskriminirani ali preganjani. Imajo iste pravice in dolžnosti, imeti morajo iste možnosti in živeti v Pakistanu mirno, zagotovljeni jim morajo biti svoboda, pravičnost in blagostanje.«

Nova vlada bolj naklonjena manjšinam, a ni dovolj

Nova pakistanska vlada pod vodstvom Imrana Khana je v prvem letu svojega delovanja podajala različne izjave glede načel in uspeha na področju pospeševanja pravic ter enakopravnosti verskih manjšin – spomnimo tudi na pozitiven zaključek primera kristjanke Asie Bibi, ki je bila dokončno oproščena krivične obsodbe na smrt zaradi bogokletja. Kljub temu pa po Gillovih besedah to ne pomeni, da ni več potrebe za zaščito manjšin. Nasprotno, sam je prepričan, da potrebujejo »podporo mednarodnih organizacij ter preiskavo Organizacije združenih narodov, ki bi mogla osvetliti situacijo ter odgovoriti na zaskrbljenost glede nespoštovanja verske svobode.«

Mnoge nedolžne žrtve

Pri tem je spomnil na »nedolžne žrtve, ki hirajo v pakistanskih zaporih« ter na tiste, ki so lažno obsojeni in morajo soočati »dolgo sodniško kalvarijo, ki bo za vedno zaznamovala njihovo življenje.« Mnogi prav tako izgubijo službo ali hišo ali so primorani živeti na skrivnem, da se izognejo usmrtitvam. Podatki nevladnih organizacij kažejo, da je trenutno 200 kristjanov krivično obsojenih na smrt (40 izmed teh jih že čaka na usmrtitev) na podlagi znanega »zakona o bogokletju«, ki kaznuje žalitev islama ali preroka Mohameda. Ta norma pa je žal pogosto zlorabljena oz. uveljavljena z namenom, da bi se znebili nasprotnikov v sporih, ki nimajo z vero nič skupnega.  

Obsodba zaradi bogokletnih SMS-ov

Pakistanski odvetnik je nato navedel primera krščanskih zakoncev Shafqata Emmanuela in Shagufte Kausar, starša štirih otrok, ki sta bila leta 2014 obsojena na smrt zaradi obtožbe, da sta poslala bogokletne SMS-e. Pri tem je spomnil, da »neprimerna aplikacija zakona o bogokletju ostaja rana v družbi, ki bi jo morale inštitucije zdraviti in o njej ne bi smeli molčati.«

Življenje kristjana ali hindujca se zdi malo vredno

»Življenje kristjana ali hindujca se zdi malo vredno in država ne stori dovolj, da bi zavrnila to miselnost ali ji nasprotovala,« je nadaljeval Gill ter spomnil na primer 11-letnega kristjana Bilala Masiha. Le-tega sta njegova muslimanska delodajalca prejšnji mesec pretepla do smrti zaradi dolga smešno nizke vrednosti (op. približno 1 EUR). V javnosti je odmeval tudi primer medicinske sestre Saime Sardar, kristjanke, ki se ni želela spreobrniti v islam ter se poročiti z muslimanom in je bila zato umorjena.

Ugrabitve in prisilna spreobračanja

Ugrabitve in prisilna spreobračanja so boleča stvarnost in »odprta rana družbe, ki še vedno krvavi.« Po poročanju agencije Fides je v Pakistanu vsako leto več kot tisoč hindujskih in krščanskih deklet, ki so prisiljena sprejeti muslimansko vero, vendar pa so to le primeri, ki so bili prijavljeni. Parlament province Sindh je sicer v preteklih tednih sprejel resolucijo, s katero so zahtevali, da se z omenjeno prakso preneha. Kljub temu pa odvetnik Gill pravi, da je potrebno za to, da bi mogli soočiti ta resen problem, »potrebno izdati zvezni zakon proti spreobračanjem, ki bi jasno varoval svobodo vesti in vere ter kaznoval vsakršno zlorabo.« Prav tako zaskrbljujoča je tudi »trgovina z ljudmi, v katero so vključena predvsem krščanska dekleta, ki jih zvabijo s prevaro ter pristanejo na Kitajskem,« kjer so izkoriščanje na različne načine.

Poziv Komisije Pravičnost in mir

Glede položaja manjšin je posredovala tudi Komisija Pravičnost in mir katoliških škofov v Pakistanu. Pozvala je k »nujnim ukrepom za zagotavljanje varnosti manjšin, v skladu s pakistansko ustavo« ter k uveljavljanju razsodbe vrhovnega sodišča iz leta 2014. Le-ta namreč določila, da mora vlada »spodbujati in varovati legitimne zakone verskih manjšin«. Škofje so prav tako pozvali k uresničitvi nacionalnega akcijskega načrta za človekove pravice. Po drugi strani pa se »verske manjšine tudi ne smejo getoizirati ali delovati ločeno v družbi, saj so njen sestavni del: le tako bodo lahko njihove temeljne pravice varovane.«

Ne manjšine in večina, ampak en narod

Ob koncu intervjuja je Sardar Mushtaq Gill spomnil na dragocen prispevek, ki so ga dali predstavniki manjšin Pakistanu – tako v trenutku nastanka države, kot tudi danes: sodnik A. R. Cornelius in Fazal Elahi sta bila kristjana, ki sta tesno sodelovala z Muhammadom Alijem Jinnahom, očetom domovine.« Tudi bela barva v pakistanski zastavi predstavlja državljane, ki niso muslimani in ki bi morali po Jinnahovem mnenju imeti enake pravice. Gill je pogovor sklenil z besedami, da ne želi govoriti o manjšinah in večini, ampak o enem narodu, vsi so Pakistanci. Družba je kakor družina.  

Prisluhni prispevku
Četrtek, 8. avgust 2019, 14:53