»Iz pepela se rodi življenje.« Odprtje obnovljene župnije v Iraku
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Število kristjanov v petih letih prepolovljeno
»Leta 2014 smo zapustili svoje cerkve in domove. Tedaj je v mestu živelo približno 50.000 kristjanov, danes pa nas je okoli 26.000. Z načrtom za obnovo smo začeli že pred osvoboditvijo planote Ninive, ko smo bili begunci. Kako se lahko vrnemo? Na kakšen način? O tem smo se spraševali mi, kot Cerkev, saj je vlada vedno odsotna. Kot verniki smo si skupaj prizadevali, da bi ponovno zgradili hiše in skupnosti, saj je v tem smisel pripadnosti župniji – tako v geografskem kot tudi v duhovnem smislu. Gre za skupnost, ki je pred prihodom t.i. Islamske države skupaj obhajala svete maše ter druge slovesnosti in je sedaj ponovno v svojih prostorih.«
Želimo živeti v miru z drugimi, pustiti preteklost
»Sredstva smo prejeli od krščanskih organizacij, tako katoliških kot tudi nekatoliških. Kot je poudaril kardinal Filoni, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov med homilijo 3. avgusta, je v očeh preganjanih kristjanov v Iraku videl vero namesto sovraštva. In to je res, saj iztegujemo roko miru in želimo živeti v miru z drugimi. Tega smo se naučili iz evangelija, od Gospoda: želimo biti orodje miru in tudi živeti mir. Za to si prizadevamo na vse načine na tem kraju, kjer je večina prebivalcev muslimanov, kjer je še vedno kdo, ki nosi sovraštvo. Resnično verjamemo v odpuščanje in v to, da je potrebno pustiti preteklost za seboj ter iti naprej, v prihodnost.«
Kristusovo vstajenje je vstajenje skupnosti, ki gre naprej
»Zbrani smo skupaj s škofom, z župniki, z verniki, pa tudi z mnogimi prijatelji, ki so nam pomagali. Vse te osebe vidijo, kako se ta skupnost ni obnovila le v smislu kamnov, ampak prav v smislu vere, zbrana okoli Kristusa, v obhajanju vstajenja. Kristusovo vstajenje je torej vstajenje same skupnosti, ki gre naprej. Naša skupnost šteje približno 800 družin. Naš pogled je bil neprenehoma usmerjen na cerkev, ki je bila popolnoma črna, uničena, pri čemer smo bili prepričani, da bo nekega dne takšna, kot je bila v preteklosti. To je verjetno velik zaklad, ki ga verniki nosijo v sebi. Iz pepela se rodi življenje in to je za nas novo življenje.«
