Nemški škofje izdali dokument o populizmu. Izziv za Cerkev in kristjane
Andreja Červek – Vatikan
Dokument je nastal na pobudo komisije za migracijo in komisije za pravičnost in mir, ki ju vodijo hamburški nadškof Stefan Hesse, Franz Josef Hermann Bode, škof v Osnabrücku, in trierski škof Stephan Ackermann. Besedilo so nemški škofje objavili nekaj mesecev po deželnih volitvah v treh vzhodnih nemških deželah, Brandeburgu, Saški in Turingiji. Ravno v nekdanji Vzhodni Nemčiji je nemški populistični desnici uspelo sprožiti veliko nezadovoljstva med državljani, predvsem po migracijski krizi leta 2015, in tako doseči vedno boljše volilne rezultate.
Uvod v dokument je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom profesorja Andreasa Lob-Hüdepohla s Katoliške univerze za družbene znanosti v Berlinu. Podrobno je predstavljen sedanji položaj populističnih tendenc desnice v Nemčiji, kar je opredeljeno kot »izziv za Cerkev in družbo«. »Populizem, ki je pred nami, nam vsak dan kaže svojo nevarno plat, kajti vodi v črno belo gledanje na stvari ter zelo ozkosrčno, tako v družbi kot v Cerkvi,« zatrjujejo nemški škofje. Dejansko svet postaja vedno bolj kompleksen in jasno je, da ta kompleksnost nekatere vznemirja. A populizem obljublja preveč enostavne odgovore.
Škofje z veliko odločnostjo obsodijo vsak poskus izrabljanja krščanstva v populistične namene. »Prepričani smo, da sta naša vera in naša katoliška tradicija kot vesoljne Cerkve v nasprotju s ključnimi karakteristikami populizma. Pomislimo na absolutno enakost vseh ljudi kot Božjih stvaritev. Pomislimo na temeljno zapoved ljubezni do bližnjega, ki dosega tudi tiste, ki so morda daleč od nas, a ki zaradi potrebe po pomoči postanejo naši bližnji.« Populistična gibanja največkrat hodijo vštric s strahom pred družbenim propadanjem. Nasprotno pa je za Cerkev ključnega pomena razsežnost zaupanja. »Naša vera je sinonim za zaupanje v Boga, ki ne širi strahu in ustrahovanja, ampak zaupanje: zaupanje, da se bodo problemi našega časa lahko rešili brez podleganja boječi trdovratnosti.«
Cerkev je torej poklicana, da okrepi svojo pastoralo in jo usmeri v osebe, ki jih populistične tendence privlačijo. »Naše poslanstvo je vstopiti v dialog z vsemi, tudi s tistimi, ki imajo popolnoma drugačne poglede.« Populistične tendence niso zgolj abstrakten pojav, ampak jih lahko dojemamo kot zelo konkretno nevarnost. V nekaterih krajih je sovražno ozračje tako navzoče, da preprečuje srečanja med osebami in zastruplja družbeno interakcijo. Pred takšno težko situacijo, nemški škofje vabijo župnijske skupnosti, naj se zoperstavijo duhovno in na argumentiran način.
Predsednik pastoralne komisije Franz Josef Bode je izpostavil potrebo po razpravi in pojasnitvah znotraj same Cerkve: »So namreč tudi nekateri, ki netijo strah v skupnostih in cerkvenih skupinah ter hujskajo k zavračanju tujca in tujcev. So tudi takšni, ki izkoriščajo zaskrbljenost zaradi izgube krščanske identitete ter spodbujajo sovraštvo do muslimanov in disidentov ali proti modernim pojmom družine ali proti družbenim spremembam ali proti homoseksualcem. Vse to predstavlja izziv za pastoralo.« Msgr. Ackermann izpostavlja, da je veljavnost človekovih pravic postavljena pod vprašaj v okolju populistične desnice, ki jih opredeljuje kot »nedopustno omejevanje ljudske oblasti«. »Spoštovanje človekovega dostojanstva je lahko zagotovljeno samo v demokratični skupnosti. Enako je naša moderna demokracija umljiva samo v skupnosti, ki jo vodi spoštovanje dostojanstva vsakega posameznika.«
Dokument nemških škofov na 73. straneh ponuja predloge za razpravo in aktivnosti, osnovne informacije in argumente ter navaja primere cerkvenih iniciativ in pastoralnih predlogov. Med tematikami so: analiza pojava populizma v Nemčiji, strategije in vsebine populističnih gibanj desnice, migracija in azil, islam in islamofobija, družina, ženske in enakost, identiteta in domovina.
