Msgr. Camilleri: verska preganjanja so zaskrbljujoča stvarnost

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Prisotnost krščanskih skupnosti: ne zgolj simbolično dejanje

Po njegovih besedah je ohranjanje prisotnosti krščanskih skupnosti, posebej na področjih, kjer le-te niso del večinskega prebivalstva, veliko več kot zgolj simbolično dejanje: gre za močno pričevanje vere ter dokaz, da je mirno sobivanje med različnimi verstvi mogoče tedaj, ko se spoštuje dostojanstvo vsake osebe.

Verska preganjanja so zaskrbljujoča stvarnost

»Verska preganjanja so zaskrbljujoča stvarnost. Papež Frančišek jih je označil za "neke vrste genocid, ki ga povzroča splošna in kolektivna brezbrižnost". Mnoge družbe in kulture načrtno izključujejo kristjane, celo na področjih, od koder krščanstvo izhaja.«

Diskriminacija in preganjanje moralno nesprejemljiva

Msgr. Camilleri je poudaril, da so »krivična diskriminacija, nasilje in preganjanje kateregakoli človeškega bitja, posebej zaradi vere in prepričanja, moralno nesprejemljiva in graje vredna. V zadnjih letih smo bili priče napadom teroristov in ekstremističnih skupin na skupine ter posameznike v različnih verskih kontekstih po vsem svetu. Žal se večina izmed teh zločinov nadaljuje brez kaznovanja in se jim posveča zelo malo pozornosti, posebej s strani mednarodne skupnosti.«

Vloga države in voditeljev pri varovanju državljanov

Podtajnik za odnose z državami je nato spomnil, da mednarodno pravo sicer določa, da je država tista, ki mora najprej poskrbeti za varovanje svojih državljanov. Kljub temu pa je prav tako ključnega pomena prepoznati pomembno odgovornost, ki jo imajo pri pospeševanju mirnega sobivanja preko vzajemnega dialoga in razumevanja verski voditelji.

Zgled: izjava o bratstvu in sobivanju

Msgr. Camilleri je pri tem spomnil na izjavo o bratstvu in sobivanju, ki sta jo 4. februarja letos v Abu Dhabiju podpisala papež Frančišek in veliki imam Al-Azharja, Ahmad Al-Tayyib. V njej je zapisano, da verstva nikoli ne smejo spodbujati »vojne in ne prebujati čustev sovraštva, nasprotovanja, ekstremizma, ne pozivati k nasilju ali k prelivanju krvi. Te podlosti so sad odklona od verskega nauka, politične uporabe religije ali pa tudi razlage različnih verskih skupin.« Kot je poudaril Camilleri, se morajo tudi vlade vprašati, koliko si prizadevajo za varovanje verske svobode ter boju proti preganjanjem. Pogosto po eni strani ta dejanja obsojajo, po drugi strani pa »sodelujejo« z vidika politike, ekonomije, trgovine, vojske ali na druge načine ter preprosto zamižijo na eno oko ob tistih, ki na tako očiten način kršijo to temeljno svobodo.   

Kriminalizacija verskih voditeljev

Sveti sedež je po besedah podtajnika za odnose z državami zelo zaskrbljen zaradi preganjanj – ne le kristjanov, ampak pripadnikov katere koli vere –, saj so napad na najbolj temeljno svobodo človeške osebe. Neke vrste oblika verske diskriminacije je po njegovem mnenju prav tako »vedno večja težnja po tem, da se »kriminalizira ali kaznuje verske voditelje, kadar javno izrazijo temeljna načela svoje vere, posebej kar zadeva področja življenja, zakona in družine.«

Dejavnik enosti in miru

Pri verski svobodi pa ne gre le za kulturno ali pravno vprašanje, ampak je ukoreninjena v sámem dostojanstvu osebe in je pogoj za iskanje resnice, ki je ni mogoče uveljaviti s silo. V tem smislu lahko »verska svoboda služi kot pomemben dejavnik za enost in mir znotraj človeške družine, predvsem preko premišljenega iskanja skupnega dobrega, ki ga mora gojiti dialog.«   

Potreba po dialogu

Prav odprt in odkrit medverski ter medkulturni dialog je eno izmed sredstev za preseganje preganjanj ter je nujno potreben za to, da bi vsakega človeka priznali kot »sodržavljana« drugega. V večini ustav je sicer zapisano, da so vsi državljani enaki, vendar pa lahko pojav nacionalizma v nekaterih državah, združen z nasilnim poudarjanjem verske identitete, vodi v diskriminacijo, marginalizacijo in preganjanje. Obstaja namreč nevarnost, da bi tisti, ki so v večini, državo čutili kot izključno svojo lastnino, na škodo tistih, ki ne pripadajo njihovi veri.