Cerca

Vatican News
Ekonomija mora služiti dostojanstvu vsakega človeka in skupnemu dobremu Ekonomija mora služiti dostojanstvu vsakega človeka in skupnemu dobremu  (ANSA)

Kolumbijski škofje na plenarnem zasedanju: Ekonomija v službi vseh

V Bogoti v Kolumbiji poteka plenarno zasedanje Kolumbijske škofovske konference. Tema je: Ekonomija v služenju dostojanstvu in skupnemu dobremu. Škofje izpostavljajo potrebo po pravični kmetijski reformi, kajti koncentracija lastništva zemlje, ki je v rokah manjšine, je ena najvišjih na svetu. V ospredju razprav je tudi boj proti izključevanju, korupciji in družbeni neenakosti.

Andreja Červek – Vatikan

Človekove pravice »niso samo navadne socialne dodelitve, ampak so temeljni elementi človeškega dostojanstva, politična oblast in družba pa sta jih dolžni ščititi«. Ekonomsko delovanje mora upoštevati »odgovornost pri potrošnji, pri skrbi za skupen dom in pri zaščiti najranljivejših«, kot je v ponedeljek, 1. julija, na odprtju plenarnega zasedanja povedal Oscar Urbina Ortega, predsednik Kolumbijske škofovske konference in nadškof v Villavicenciu.

O temi Ekonomija v služenju dostojanstvu in skupnemu dobremu je nadškof Urbina dejal: »Dostojanstvo osebe, ki je ustvarjena po Božji podobi, je skrivnost. A je prav tako osvojitev, ki je v temelju izgrajevanja vsake družbe, ki v središče družbenih sprememb postavlja osebe.« Pri premišljevanju in oznanjevanju Cerkve morajo socialna in ekonomska vprašanja biti usmerjena v prebujanje vesti oseb, ki so na odgovornih položajih, ter v obnavljanje čuta za človečnost in pravičnost.

V ospredju razprav je trenutna ekonomska situacija v Kolumbiji, pri čemer je nadškof Urbina poudaril potrebo po pravični kmetijski reformi. V državi je namreč večina zemlje v lasti samo nekaterih, kar jo na svetovni ravni postavlja v sam vrh. Ukrepi reforme, ki bi se naj začela že pred nekaj desetletji, a se je dejansko ni izvajalo, »se ne morejo omejiti samo na razdelitev zemlje, ampak morajo prispevati k celostnemu razvoju naroda«, je poudaril nadškof Urbina. »Človekove pravice niso navadne socialne dodelitve, ampak osnovni elementi človeškega dostojanstva. Politična oblast in družba pa sta poklicani, da jih ščitita.« Nadškof je prav tako izpostavil potrebo po etični odgovornosti na področju ekonomskega upravljanja, ki mora iti preko odgovornosti na področju potrošnje, skrbi za skupen dom in zaščite najranljivejših članov družbe.

Sklicujoč se na besede papeža Frančiška, je kolumbijski nadškof spomnil, da živimo »spremembo dobe«, ter predlagal nekaj smernic, da bi se ponovno odkrilo pot spoštovanja vseh oseb in medsebojne enakosti. Spregovoril je o položaju revežev, periferijah, neenakosti in korupciji, ki jo je opredelil kot »rak družbe«. V ospredje je postavil tri pomembna področja: zemlja, dom in delo. Pozornost je namenil tudi migrantom in novim generacijam. »Človeški razvoj in družbeno blagostanje potrebujeta ljubezen v resnici, še posebej v družbi, ki se sooča s težkimi obdobji, kot so: finančna kriza ter njene družbene, psihološke, politične in antropološke posledice; globalizacija z znižanjem ravni družbene zaščite, etični eklekticizem, dvoumnost znanosti s posledicami, ki postavljajo pod vprašaj življenje ter pomanjkljive razprave o koncu ekonomije.« Predsednik škofovske konference je poudaril, da so pred to kompleksno stvarnostjo sveta, kolumbijski škofje poklicani, da med plenarnim zasedanjem »poslušajo, razločujejo in opredelijo smernice za delovanje na področju evangelizacijskega poslanstva Cerkve, ki spremlja življenje skupnosti«. Čeprav ne obstajajo magične formule, zgodovina pa se gradi korak za korakom, je namen škofov »pomagati, da bo ekonomija v službi vsega kolumbijskega naroda in ne samo nekaterih, boriti se proti družbenemu izključevanju, korupciji in neenakosti,« je še dejal nadškof Urbina.

Sreda, 3. julij 2019, 11:59