Dvajset let dialoga med katoliško Cerkvijo in rusko pravoslavno Cerkvijo
Andreja Červek – Vatikan
Od leta 2000 so se odnosi med katoliško Cerkvijo in rusko pravoslavno Cerkvijo izboljšali. Otipljiv rezultat tega je srečanje med papežem Frančiškom in moskovskim patriarhom Kirilom leta 2016 v Havani na Kubi. Življenje katoliške Cerkve v Rusiji je bila tudi ena od pomembnih tematik obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina v Vatikanu, ko se je 4. julija 2019 srečal s papežem Frančiškom in ostalimi predstavniki Svetega sedeža.
Na začetku tega tisočletja je k izboljšanju odnosov veliko prispevalo delo Mešane mednarodne komisije za teološki razvoj med katoliško Cerkvijo in pravoslavno Cerkvijo. Zgodovinskega pomena je bilo srečanje med papežem Frančiškom in ruskim patriarhom Kirilom, ki sta 12. februarja 2016 v Havani podpisala skupno izjavo. Od takrat se dogodek vsako leto obeleži s srečanjem med kardinalom Kurtom Kochom, predsednikom Papeškega sveta za pospeševanje enosti med kristjani, in metropolitom Hilarionom di Volokolamskom, odgovornim za urad za zunanje odnose pri moskovskem patriarhatu. Srečanja so do sedaj potekala v Freiburgu, na Dunaju in v Moskvi, naslednje pa bo prihodnje leto v Rimu. Podobna, sedaj že tradicionalna izmenjava obiskov poteka med delegacijo carigrajskega patriarhata, ki se vsako leto, 29. junija, v Vatikanu udeleži slovesnosti za praznik sv. Petra in Pavla, ter vatikansko delegacijo, ki se napoti v Istanbul za praznik sv. Andreja, 30. novembra.
Potem ko je pravoslavna Cerkev v Ukrajini razglasila avtokefalnost, ki jo je priznal carigrajski patriarhat, so se v Moskvi odločili, da ne bodo sodelovali v pogovorih, ki jih bodo vodili carigrajski predstavniki. Umaknili so sodelovanje v mešani komisiji, ki ji predsedujeta kard. Koch in nadškof Job de Telmessos, predstavnik carigrajskega patriarhata. A dialog med katoliško Cerkvijo in rusko pravoslavno Cerkvijo se nadaljuje in ni le bilateralen, ampak se nanaša tudi na 14 Cerkva, ki so del mešane komisije. Nadaljujejo se tudi srečanja katoliško-pravoslavne delovne teološke skupine, študentske izmenjave, kulturni dogodki, sodelovanje ruske Karitas s patriarhatom na socialnem področju, sodelovanje med ruskimi in katoliškimi univerzami, izmenjave s posameznimi škofovskimi konferencami, na primer v Italiji in Nemčiji, stiki z gibanji, kot so Bose, Taize, Sv. Egidij, Občestvo in osvoboditev. Metropolit Hilarion bo tudi eden od govornikov 27. mednarodnega ekumenskega simpozija pravoslavne duhovnosti, ki ga septembra pripravlja skupnost Bose.
