Sedež apostolske nunciature v Italiji Sedež apostolske nunciature v Italiji 

Andrea Tornielli: Primer Orlandi in zgodba o starodavnih kosteh na nunciaturi

Predstavljamo članek Andrea Torniellija, uredniškega direktorja Dikasterija za komunikacijo, glede primera Orlandi in odkritja kosti na nunciaturi v Rimu.

Andrea Tornielli – Vatikan

Najprej spomni, da je lanskoletna najdba človeških ostankov v podpritličju stanovanja vratarja v kompleksu Ville Giorgina v Rimu, kjer se nahaja nunciatura Svetega sedeža v Italiji, vzbudila veliko medijsko pozornost. Neutemeljeno se jo je skušalo povezati z izginotjem 15-letne Emanuele Orlandi leta 1983. V nadaljevanju pa Tornielli spomni na glavne dogodke v poteku zgodbe najdbe okostij, za katera se je izkazalo, da pripadajo ljudem, ki so živeli v prvih stoletjih krščanstva. Sveti sedež je od vsega začetka želel delovati popolnoma transparentno ter v sodelovanju z italijanskimi oblastmi.

Telefonski klic

26. oktobra 2018 popoldan je vatikanska žandarmerija prejela zahtevo za intervencijo na apostolski nunciaturi v Italiji. Zanjo je prosil inženir Mauro Villarini, vodja Uprave premoženja Apostolskega sedeža, na pobudo podtajnika, msgr. Giuseppeja Russa. V enem izmed podpritličnih prostorov vratarjevega stanovanja Ville Giorgina so delavci med obnovitvenimi deli tal našli zazidano človeško okostje in nekaj drugih koščkov kosti. Dominic Giani, poveljnik, je takoj poslal žandarje na kraj dogodka, poleg njih pa so bili prisotni tudi apostolski nuncij Paul Tscherrig, dva svetovalca nunciature in arhitektka Annalisa Zilli, zaposlena na Upravi premoženja Apostolskega sedeža, ki je nadzorovala dela, ki so bila zaupana določenemu podjetju.

Villa Giorgina

Villa Giorgina je bila zgrajena leta 1920, njen prvi lastnik je bil Isaia Levi, podjetnik iz Torina in senator Kraljestva, ki je celoten kompleks poimenoval po svoji hčerki. Levi je postal katoličan in leta 1949 je želel svojo rimsko rezidenco zapustiti v dediščino papežu Piju XII. v znamenje hvaležnosti za prejeto pomoč v letih rasističnih preganjanj in nacističnega zavzetja prestolnice. Papež Janez XXIII. se je leta 1959 odločil, da bo na ta kraj preselil urade nunciature Svetega sedeža v Italiji.

Vratarjevo stanovanje

Vratarnica Ville Giorgina je ločena od osrednje stavbe nunciature, sestavlja pa jo stanovanje, ki se nahaja v pritličju in podpritličju. V enem izmed dveh podpritličnih prostorov so delavci našli človeške ostanke, vzidane v steno.

Ogled prof. Arcudija

V dogovoru s predstojniki vatikanskega državnega tajništva je poveljnik žandarmerije še isto popoldne poklical prof. Giovannija Arcudija, enega največjih strokovnjakov forenzične antropologije, ki je med drugim tudi profesor sodne medicine na rimski univerzi Tor Vergata in nekdanji sodelavec vatikanske žandarmerije. Glede na prvo morfološko analizo je Arcudi dejal, da je nemogoče določiti spol najdenih ostankov kosti ter dodal, da je za vzidano okostje potrebno uporabiti specialistične tehnike izkopavanja.

Posredovanje italijanskega sodišča

Omenjeni prostori so bili zaseženi, stanovanje pa zapečateno. Poleg tega sta bili za posredovanje naprošeni tudi znanstvena policija in mobilna enota rimske policijske uprave, ki sta izvedli prvi tehnični ogled. Takoj je bil obveščen tudi glavni rimski javni tožilec, Giuseppe Pignatone, ki je za preiskave pooblastil Francesca Dall'Olia, namestnika tožilca. Javno tožilstvo je imelo na razpolago ves material, okostje in ostanki kosti pa so bili izročeni kriminalistični direkciji državne policije, ki jih je tudi hranila.

Arheologovo mnenje

Vatikanska žandarmerija je medtem za mnenje prosila tudi prof. Giandomenica Spinola, ki je v Vatikanskih muzejih odgovoren za oddelek antične Grčije in Rima ter je v preteklosti že opravljal raziskave na področju Ville Giorgina. Glede na obsežno dokumentacijo je poudaril, da omenjena Villa stoji na mestu, kjer je bila ob koncu obdobja rimske republike in prvega obdobja rimskega imperija nekropola. Že v 20-letih prejšnjega stoletja, ko so začeli z izkopom za temelje zgradbe in obzidje okoli kompleksa, so našli material, ki je bil povezan s pokopi v antičnem obdobju.

Ogljikova metoda: rimski ostanki

Glede na rezultate za določanje starosti z ogljikovo metodo, ki jih je predstavila znanstvena policija, so najdene kosti iz obdobja med letoma 90 in 230 po Kristusu. Javno tožilstvo je zato izdalo zahtevo za ustavitev postopka, ki je bil sprožen proti neznancem za domnevni umor.   

Prisluhni prispevku
Ponedeljek, 29. julij 2019, 13:55