Vprašanje datumov božiča in velike noči v koptski pravoslavni Cerkvi

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Sinod tokrat ni razpravljal o datumih

Kot so zapisali v vatikanskem časopisu L'Osservatore Romano, je Tawadros II. sicer pred časom dejal, da bo Sveti sinod koptske pravoslavne Cerkve, ki je pred nekaj dnevi zaključil svoje zasedanje, tokrat obravnaval tudi to vprašanje, vendar pa se to ni zgodilo. Srečanja se je udeležilo 113 od 128 članov, že na začetku pa je škofom Daniel, generalni tajnik Sinoda, dejal, da o omenjeni temi tokrat ne bodo razpravljali in sicer zato, bi se mogli nanjo v prihodnosti bolje pripraviti.  

Prizadevanje Tawadrosa II. za poenotenje datumov

Vprašanje je posebej pri srcu Tawadrosu II., ki je že večkrat javno spomnil na možnost, da bi poenotili datum božiča in velike noči, ki ju različne vzhodne in zahodne Cerkve obhajajo na različne dneve. Med potovanjem v Nemčijo meseca maja je Tawadros II. medijem dejal, da se bodo člani Sinoda koptske pravoslavne Cerkve na svojem prihodnjem srečanju, izrekli vsaj glede tega, če se jim zdi primerno, da bi koptskim skupnostim, ki so razkropljene po zahodnih državah, dali možnost, da bi obhajale slovesnost božiča 25. decembra. Patriarhovi izjavi so sledili razni komentarji, pogosto tudi polemični, ki so bili izraženi predvsem preko družabnih medijev.

Datumi – razlog za nasprotja z vidika doktrine?

Kot poročajo egiptovski mediji, je koptski maghaghški škof Aghaton v pripravi na zasedanje Svetega sinoda pripravil dosje, v katerem dokazuje, da bi bilo lahko vztrajanje pri poenotenju datumov razlog za razdvojenosti in nasprotja v koptski pravoslavni Cerkvi tudi z vidika doktrine. Med drugim zapiše, da se pri obravnavanju vprašanja glede datumov obhajanja krščanskih slovesnosti ne sme pozabiti na razloge, ki so povzročili ločitev in še vedno preprečujejo polno občestvo koptskih kristjanov s kristjani drugih skupnosti. Poleg tega se mu zdi neprimerno, da bi nadaljevali z razpravo o datumih slovesnih bogoslužij preden bi z drugimi Cerkvami ponovno našli polno občestvo z vidika nauka in zakramentov.

Zgodovinski razlog za ločitev

V primeru koptske Cerkve je do ločitve od ostalih Cerkva prišlo zaradi kristoloških vprašanj po kalcedonskem koncilu leta 451. Vendar pa so mnenju nekaterih predstavnikov koptske hierarhije so zdaj tudi datumi pomembnih praznikov del njihove tradicije. Koptska Cerkev je zato poklicana predvsem ohranjati to, kar je prejela od svojih očetov ter svetnikov. Nekateri bi lahko namreč poenotenje datumov razumeli kot zunanje znamenje enosti, medtem ko pa dejansko pristno in polno doktrinalno občestvo med Cerkvami še ni bilo ponovno vzpostavljeno.     

Poenotenje datumov je primerno in izvedljivo

Yohanna Nassif, pastir koptske Cerkve sv. Device Marije in sv. Janeza v Chicagu, je pripravil raziskavo, s katero je poudaril, da je poenotenje datumov glavnih krščanskih praznikov primerno in izvedljivo. Pri tem spomni, da morajo predvsem kopti, ki so emigrirali, ob praznikih vedno znova razlagati tudi svojim vernikom razlike med njimi in zahodom, medtem ko je po Nassifovem mnenju prišel čas, da bi našli rešitev, namesto da bi iskali razloge za to, da bi utemeljevali razlike.

Tudi katoliška Cerkev odprta za določitev stalnega datuma

Patriarh Tawadros II. si za razrešitev vprašanja prizadeva že vse od začetka svojega poslanstva. Večkrat je poudaril, da razlika v datumih obhajanja velike noči predstavlja »zgodovinski problem« in sama v sebi ni povezana z vprašanjem vere oz. doktrine. Patriarh je maja leta 2014, eno leto po srečanju s papežem Frančiškom v Vatikanu, svetemu očetu poslal tudi pismo, v katerem je spodbudil k poenotenju datumov; isto idejo je prav tako izrazil novembra 2014 med nagovorom, ki ga je imel na Dunaju ob 50-letnici fundacije Pro Oriente. Junija leta 2015 je tudi papež Frančišek izrazil razpoložljivost katoliške Cerkve, da bi za veliko noč določila stalen datum, da bi jo mogli tako na isti dan obhajati vsi kristjani, bodisi katoličani, protestanti ali pravoslavni.

Potrebo po poenotenju datuma obhajanja velike noči je posebej močno zaznati v Severni Afriki ter na Bližnjem vzhodu, kjer na istem območju sobivajo Cerkve in krščanske skupnosti, ki določajo veliko noč na različne načine – nekatere namreč upoštevajo julijanski, druge pa gregorijanski koledar.