Kevin W. Irwin: O poklicanosti k svetosti v našem skupnem domu
Andreja Červek – Vatikan
Irwin spomni, da je namen apostolske spodbude o poklicanosti k svetosti v sedanjem svetu Gaudete et Exsultate, kot zapiše sam papež Frančišek, »da bi ponovno odmeval klic k svetosti, ki bi se jo poskušalo udejanjiti v sedanjem kontekstu, z vsemi tveganji, izzivi in priložnostmi«. Papež je izpostavil najsodobnejše in najaktualnejše vidike svetosti v mnogih svojih zapisih in govorih, predvsem pa je svoje učenje postavil v prakso s svojim osebnim zgledom.
Gaudete et Exsultate se sklicuje na Sklepni dokument iz Aparecide, kjer je poudarjeno, da »svetost ni beg v egocentričnost ali verski individualizem ali zapustitev realnosti, obremenjene z ogromnimi ekonomskimi, socialnimi in političnimi problemi v Latinski Ameriki in svetu, še manj je beg pred realnostjo, da bi se zaprli v izključno duhovni svet«. V četrtem poglavju Amoris Laetitie se papež dolgo zaustavi pri poetični hvalnici ljubezni, o kateri beremo v Pavlovem pismu Korinčanom.
Vsa ta besedila premišljujejo o avto-transcendenci svetosti, ki zaznamuje večino besedil papeža Frančiška, kakor tudi njegovo osebno zavzemanje za vprašanja in probleme, ki pritiskajo na današnji svet.
Ta vrsta svetosti, bogato in bistroumno poglobljena v spodbudi Gaudete et Exsultate, se pokaže kot koherentna z okrožnico Laudato si'. Osnovne poudarke je papež podkrepil v poslanici ob svetovnem dnevu molitve za skrb stvarstva leta 2016, z naslovom Uporabimo usmiljenje do našega skupnega doma. Tako okrožnica kot poslanica razvijata mnoga pomembna vprašanja o ekologiji v današnjem kontekstu. K njim pristopata z vidika katoliške vere ter jih obravnavata v luči teološkega izročila in katoliške duhovnosti.
Ko Jezus govori o blagrih, pravi: »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo našli.« Zaradi prejetega in danega usmiljenja smo združeni z Očetom. Kot zapiše papež v poslanici Uporabimo usmiljenje: »Nič bolj ne poveže z Bogom, kakor dejanje usmiljenja, pa naj bo to usmiljenje, s katerim nam Bog odpušča naše grehe, kakor milost, ki nam jo nakloni, da v njegovem imenu izvršujemo dela usmiljenja.«
Ravno usmiljenje bo merilo sodbe o nas in našem delovanju. Usmiljenje nam bo sodilo predvsem o skrbi, ki smo jo namenili lačnim, žejnim, tujcem, golim in jetnikom. Usmiljenje brez del je namreč mrtvo. Kar se tiče novih konkretnih izrazov usmiljenja, tako zelo potrebnih v današnjem času, papež Frančišek zelo jasno pokaže na pot, na katero se je treba podati. Osredotoči se na naš skupen dom. Med duhovnimi vajami za duhovnike leta 2016 je papež poudaril: »Res je, da običajno razmišljamo o delih usmiljenja eno za drugim: bolnišnice za bolne, menze za lačne, hostli za brezdomce, šole za tiste, ki potrebujejo izobrazbo, spovednica in duhovno vodstvo za tiste, ki iščejo nasvet in odpuščanje … A če pogledom vse skupaj, je sporočilo to, da je predmet usmiljenja človeško življenje v svoji celovitosti.«
Domet okrožnice Laudato si' je torej tole: samo človeško življenje in vse, kar to obsega. Sveti oče v tem dokumentu poziva, naj stvarstvo razumemo kot stvaritev in ne kot nek predmet ali neko stvar. Istočasno nas vabi, naj uporabimo učinkovite ukrepe in tako preprečimo, da bi stvarstvo bilo izgubljeno, izkoriščeno, osiromašeno ali zavrženo.
V poslanici Uporabimo usmiljenje papež naredi še korak naprej in spodbuja, naj skrb za naš skupen dom dodamo k običajnim sedmim telesnim in sedmim duhovnim delom usmiljenja ter iz nje naredimo osmo delo usmiljenja, ki obsega naravo, tako telesno kot duhovno.
Kevin W. Irwin izpostavi še metodologijo glej-sodi-deluj, ki je opredeljena v Sklepnem dokumentu iz Aparecide, zasledimo pa jo tudi v okrožnici Laudato si'. Isto triado lahko uporabimo tudi pri osebnem in skupnostnem prizadevanju za svetost. Gaudete et Exsultate govori o klicu k svetosti in njeni uresničitvi v aktualnem kontekstu. V praksi to pomeni sprejeti tveganja, izzive in priložnosti same ekologije za dobro tistih, s katerimi delimo naš skupen dom.
Metoda glej-sodi-deluj nas vabi videti in dojeti, kje se nahajamo, razumeti, da je celotno stvarstvo med seboj zelo povezano in odseva Božjo slavo. Metoda glej-sodi-deluj nas vabi, naj presodimo, kaj smo storili in kar ne počnemo, pri tem pa upoštevamo odgovornost do planeta in vseh, ki na njem živijo. Celostna ekologija pomeni, da mora despotski antropocentrizem, ki se ne zanima za druga bitja, odstopiti mesto širokokotni perspektivi, s katero se gleda na svet in v kateri je med seboj vse povezano. Metoda glej-sodi-deluj prav tako vabi k delovanju na individualni in kolektivni ravni. Osebna dejanja v korist ekologije so nasprotna logiki nasilja, izkoriščanja in egoizma ter jo postavljajo pod vprašaj. Delovati prav tako pomeni govoriti v imenu Zemlje, biti zagovornik naravnih virov, na hodnikih politične, ekonomske, socialne in kulturne moči biti glas tistega, ki glasu nima. Prevzeti držo, ki gre proti dominantni kulturi, ki podpira nebrzdano ekonomijo trga, je v luči nauka papeža Frančiška moralna dolžnost. In je prav tako duhovni imperativ, ki se mora izražati v usmiljenju do našega skupnega doma.
