Sveta dežela. Pizzaballa: Poklicani braniti mir

Andreja Červek – Vatikan

Pizzaballa je med mašo za praznik Matere Božje, ki jo je daroval v Jeruzalemu, zatrdil, da »moramo odprto in svobodno zagovarjati pravičnost in mir ter se tako dotakniti src odgovornih v naših mestih ter v njih in v vsakem prebivalcu prebuditi željo in gorečnost ali pa morda nostalgijo po Božjem kraljestvu. Delovanje za mir mora spremljati jasno sporočilo o našem zavzemanju zanj.« Pizzaballa se je zaustavil ob poslanici papeža Frančiška in spregovoril o povezanosti med Božjim kraljestvom in političnim delovanjem.

Dodal je, da se v sedanjih okoliščinah vse to zdi utopično in svetlobna leta daleč od realnega življenja: »Na našem ozemlju smo še vedno priče počasnemu, stalnemu in nevarnemu razkrajanju in drobljenju vezi na vseh družbenih ravneh.« Spomnil je na več let neuspešnih pogajanj, na napovedane in nikoli uresničene mirovne načrte, na družbene iniciative, ki so se začele in nikoli končali, na ekonomsko stagnacijo in še bi lahko na dolgo nadaljevali naštevanje nerešenih problemov.

»Konflikt je postal del našega življenjskega sistema in našega načina razmišljanja,« je poudaril in pripomnil, da so to vidi pri organizaciji kakršnega dogodka. »Situacije, ki se skozi čas niso spremenile, so nas morda naredile nekoliko cinične in nejeverne, da je v Jeruzalemu, v Sveti deželi še sploh mogoče zgraditi kraljestvo,« je dejal in pozval, naj se ne odpovedo biti pravi politiki, to pomeni pozitivni ustvarjalci in graditelji mesta, začenši z najbolj zadnjimi po svojih domovih in skupnostih.

»Še naprej želimo verjeti v človeka, vedno in kljub mnogim neuspehom. Opogumljati je treba tiste, ki se želijo posvetiti politiki. Še vedno namreč potrebujemo politike, torej osebe, ki še želijo posvetiti se življenju mesta, zmožni ustvarjati združevanje in razvoj,« je izpostavil Pizzaballa. Odgovorni politiki po njegovem prepričanju lahko storijo bolj malo, če se vsi ostali ne začnejo ponovno resno ukvarjati z visoko politiko. »A tega ne moremo storiti sami,« je dodal. »Svoj pogled moramo upreti v betlehemskega Otroka, kajti moč in pogum, da postanemo graditelji našega mesta, prihajata ravno iz kontemplacije tega krhkega otroka iz Betlehema, iz ljubezni do najmanjših.«