Olav Fykse Tveit, generalni tajnik Svetovnega sveta Cerkva Olav Fykse Tveit, generalni tajnik Svetovnega sveta Cerkva 

Olav Tveit: Papežev obisk Ženeve je sad ekumenske poti

Papežev obisk Ženeve je »sad ekumenske poti, ki se je začela že pred leti«, pravi luteranski pastor Olav Fykse Tveit, sicer generalni tajnik Svetovnega sveta Cerkva.

Andreja Červek - Vatikan

Tveit je za vatikanski časnik L'Osservatore Romano zatrdil, da je Frančiškov obisk sedeža Ekumenskega sveta Cerkva v Ženevi, kamor se bo sveti oče podal 21. junija, »pomembna stopnja na ekumenski poti«. Seveda pa ni cilj, saj ostajajo mnoge teme, ki jih je treba še razjasniti in poglobiti na lokalni, narodni in globalni ravni, na primer varstvo okolja, gradnja miru, vzgoja mladih za dialog, ekonomska pravičnost itd. Izpostavi tudi duhovno razsežnost obiska: sprejeti se kot bratje namreč pričuje o Božji ljubezni, ki je spodbuda za ekumenski dialog, ta pa se rodi iz srečanja. »Ekumenska hoja ima teološko, kulturno in zgodovinsko razsežnost, predvsem pa je srečanje med brati v Kristusovi luči,« je zatrdil Tveit. »Duhovna razsežnost bogati našo pot in je sporočilo za vse kristjane po svetu, da so poklicani živeti medsebojno podelitev, začenši s srečanjem z drugim, kar je srečanje z Bogom.«

Po Tveitovem prepričanju morata »Svetovni svet Cerkva in katoliška Cerkev kljub medsebojnim razlikam biti glas in pričevanje o upanju na ekumenski poti in v svetu ter tako prispevati k upanju življenja v enosti, pri tem pa izhajati iz medsebojne ljubezni in skrbi. Na ta način bo oznanilo Božje besede postajalo vedno močnejše.«

Papeževa vloga na ekumenski poti

V zvezi z vlogo papeža Frančiška na ekumenski poti, Tveit izpostavi dve ravni, raven luteranske Cerkve in raven Svetovnega sveta Cerkva. Kot luteranski pastor vidi v Frančišku »gorečega 'kolega' pri oznanjevanju evangelija, kar dokazujejo njegove besede in dejanja, ki zelo pomagajo razumeti, kako morajo kristjani živeti Božjo besedo ter služiti zadnjim tega sveta«. V vlogi tajnika Svetovnega sveta Cerkva pa Tveit pritrdi, da je papeževo delo za enost spodbuda, da »moramo skupaj storiti vse, kar lahko, pri tem pa slediti poti, ki nam je že leta skupna na svetovni ravni, kar je tudi ena od posebnosti ekumenskega dialoga«.

Lund – temeljni kamen ekumenskega dialoga

Ekumensko molitev v Lundu, ki sta jo 31. oktobra 2017 vodila papež Frančišek in luteranski škof Munib, Tveit označi za »temeljni kamen ekumenskega dialoga«: »Dal je ton letu spominjanja in sprave ter postal referenčna točka za mnoga srečanja, ki so se zgodila v letu 2017.« To je bilo mogoče, ker molitev v Lundu ni bila trenutek dialoga med katoličani in luterani, ampak je bila mišljena za ves svet in je ponudila skupno razumevanje reformacije v Cerkvi 16. stoletja. Spominska slovesnost je tudi zastavila vprašanje, kje se nahaja ekumenska pot, ter v ospredje postavila premislek o modelih enosti v luči vsega storjenega v zadnjih desetletjih.

Delo za pravičnost in mir ni politični program

 Tveit spregovori o programu Romanje pravičnosti in miru, ki ga je Svetovni svet Cerkva začel leta 2013 z vrsto pobud, ki so namenjene pospeševanju in poglobitvi ekumenskega pričevanja preko misijonstva, dialoga med verstvi, diakonije, vzgoje, zaščite človekovih pravic itn. »Prizadevati si za pravičnost in mir ni politični program,« zatrdi Tveit. »Gre za življenje krščanskih vrednot, s katerimi se premagajo meje. Ravno zato ima Romanje pravičnosti in miru ekumensko razsežnost. Vendar pa ni omejeno na udeležbo kristjanov. Odprto je za moške in ženske dobre volje, ki so vedno dobrodošli.«

Zvočni posnetek
Torek, 12. junij 2018, 15:48