Kard. Turkson ob dnevu boja proti zlorabi drog: Povrniti veselje do življenja

Andreja Červek – Vatikan

»Silovita drama droge je zlo, ki ogroža dostojanstvo in svobodo delovanja vsake osebe ter postopoma drobi podobo, ki jo je Stvarnik oblikoval v nas. To nadlogo je treba odločno obsoditi, saj jo širijo ljudje brez vesti, ki zaradi lahkega zaslužka sejejo smrt, uničujejo upanje in mnoge družine,« zapiše kard. Turkson, prefekt Dikasterija za celostni človeški razvoj. Združeni narodi so 26. junij kot mednarodni dan boja proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu z drogami prvič razglasili leta 1987. Po zadnjih podatkih je leta 2015 na svetu približno 250 milijonov oseb uživalo droge in od teh jih je 29,5 milijona trpelo zaradi posledic njihovega uživanja. Dobrih šest milijonov odvisnikov pa bi naj bilo okuženih s hepatitisom C, 1,3 milijona pa jih živi bodisi s hepatitisov C bodisi za virusom HIV.

Pospeševati kulturo solidarnosti in subsidiarnosti

Kard. Turkson v sporočilu izpostavi, da je droga odprta rana naše družbe, ki mnoge osebe potegne v spiralo trpljenja in odtujevanja. Dejavniki, ki vodijo v odvisnost od droge so številni, med njimi na primer družbena izključenost, odsotnost družine, socialni pritisk, propaganda trgovcev z drogo, želja po doživetju novih izkušenj. Po Turksonovem prepričanju je zato »pomembno pospeševati kulturo solidarnosti in subsidiarnosti, ki je usmerjena v skupno dobro; kulturo, ki se zoperstavlja egoizmom ter utilitarističnim in ekonomskim logikam; kulturo, ki usmerja k drugemu, v poslušanje, na pot hoje proti srečanju in proti odnosu z našim bližnjim, predvsem ko je ranljiv in slaboten, kakor je to v primeru uživanja drog«.

Odvisnost od droge posledica izključenosti

Prve žrtve droge so mladi. Potopljeni v družbo relativizma in hedonizma, prejemajo ponudbe, ki jih oddaljujejo od vrednot, konkretne realnosti in usmerjenosti proti polnemu samouresničevanju. Nove generacije pogosto živijo v virtualnem svetu, kjer se jim ponuja velika paleta možnosti za dosego kratkotrajne sreče, ki pa na koncu postane strup, ki razjeda, kvari in ubija. Oseba se počasi uničuje in skupaj s sabo uničuje vse, ki so ob njej. Začetna želja po begu in iskanju takojšnje sreče se spremeni v razdejanje osebe v vsej njeni celovitosti, kar ima posledice v vseh družbenih plasteh. Turkson pritrdi besedam papeža Frančiška, da v mnogih primerih te oblike odvisnosti niso posledica podleganju slabe navade, ampak so učinek dinamik izključenosti: »Obstaja celotna svetovna oborožitev z drogo, ki uničuje te generacije mladih, namenjenih za odpad.«

Pomembnost človeškega odnosa

Mladim je treba ponuditi jasne in konkretne vzgojne programe, ki bodo razvijali njihove potenciale in vzgajali njihova srca za veselje v globini in ne na površini. V procesu pomoči je pomemben človeški odnos, saj »je klic k veselju in izpolnjenemu življenju vedno umeščen v kulturni kontekst in družbene odnose«, poudari kard. Turkson. Poleg preventive je žrtvam drog potrebno zagotoviti tudi družbeno rehabilitacijo, da bi ponovno našle veselje do življenja, se čutile sprejete in razumljene na poti notranje prenove, ki je usmerjena v iskanje dobrega. Ne smemo namreč pozabiti, da »četudi je življenje neke osebe bilo velika katastrofa, če so jo uničile razvade, droga ali kar koli drugega, je v njenem življenju Bog. Četudi je življenje neke osebe zemlja polna trnja in plevela, obstaja vedno mesto, kjer lahko požene dobro seme. Treba je zaupati Bogu.« In to nam dokazujejo mnogi mladi, ki se želijo osvoboditi od odvisnosti od drog in si prizadevajo ponovno zgraditi svoje življenje, pri tem pa gledati naprej z zaupanjem, še zapiše v sporočilu kard. Turkson.