Beta različica

Cerca

VaticanNews
Kardinal Leonardo Sandri Kardinal Leonardo Sandri 

Kardinal Leonardo Sandri sklenil obisk v Libanonu

Prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve, kardinal Leonardo Sandri, je včeraj zaključil pastoralni obisk v Libanonu. Med vrsto srečanji je spodbudil k upanju ter izpostavil pomen prizadevanja za skupno občestvo in pričevanje.

Andreja Červek - Vatikan

Kardinal Sandri je v Bejrut prispel v četrtek, 10. maja, in se še isti večer srečal z maronitskim patriarhom kardinalom Becharajem Boutrosom Raijem, s pomožnimi škofi in z vrhovnimi predstojniki maronitskih redovnih skupnosti. V petek se je najprej sestal z nekaterimi veleposlaniki v Libanonu ter obiskal melkitski karmel v Harissi. Popoldne je v kraju Annaya daroval sveto mašo v cerkvi sv. Charbela, somaševali pa so vrhovni predstojniki in menihi libanonskega maronitskega reda.

Biti ljudstvo upanja

»Dejstva, ki jih vidimo okoli sebe, še posebej na tako zelo preizkušenem Bližnjem vzhodu, postavljajo na težko preizkušnjo našo sposobnost biti 'ljudstvo upanja',« je med homilijo dejal kardinal Sandri in izpostavil vojne, zanemarjanje dolžnosti, spore, strategije in zavezništva, ki jih vedno plačujejo mali in revni. A tudi znotraj cerkvene stvarnosti lahko včasih s težavo živimo evangeljske vrednote. Gospod pa prihaja in v nas zbuja »zmožnost, da gledamo stvarnost z novimi očmi«.

Spomnil je na besede papeža Pavla VI. med kanonizacijo sv. Charbela, 9. oktobra 1977: »Vaš Libanon, kraj srečanja med Vzhodom in Zahodom, je postal domovina različnih prebivalcev, ki so se pogumno oprijeli svoje zemlje in svojih rodovitnih verskih izročil. Vihar nedavnih dogodkov je izdolbel globoke brazde na njegovem obrazu ter položil težko senco na poti miru. A vi poznate našo naklonjenost in ljubezen: skupaj z vami ohranjamo trdno upanje na obnovljeno sodelovanje med vsemi libanonskimi otroki.« Kot je dodal kardinal Sandri, je od takrat minilo peč kot štirideset let: »Koliko novih brazd in senc se je nakopičilo nad to deželo, koliko naporov ali nevarnosti se lahko danes zgrne nanjo ali na sosednje države. A danes smo se tukaj zbrali pri maši, ker želimo še naprej ohranjati prižgano upanje v nas in v srcih mnogih moških in žensk dobre volje, ki so ljubili in ljubijo to državo in tukajšnje Cerkve, obnavljajoč jih s svojo svetostjo kakor sv. Charbel.« Sandri je tudi spodbudil, da bi krščanske šole v Libanonu ob državni podpori lahko še naprej izvajale nenadomestljivo vlogo na področju vzgoje in človeške promocije, ki je dejansko omogočila preživetje Libanona kot države s sporočilom.

Občestvo in pričevanje

V soboto se je kardinal Sandri podal na jug države in v mestu Tir obiskal skupnost malih sester Charlesa de Foucaulta, ki skrbijo za manjše begunsko taborišče. Poleg malih sester ga je sprejelo osemnajst krščanskih družin, ki tam bivajo. Prisluhnil je njihovim zgodbam, z njimi tudi molil ter jim ob koncu podelil blagoslov. Kardinal je obiskal tudi sestre sv. Jožefa, ki so do pred kratkim imele vrtec, a so ga bile prisiljene zapreti. V Tiru se je sestal tudi s tamkajšnjimi maronitskimi duhovniki in škofi maronitske in melkitske eparhije. Popoldne je v svetišču Naše Gospe Mantara potekalo bogoslužje v grško-melkitskem obredu, med katerim je kardinal Sandri imel homilijo. Bogoslužja so se udeležili tudi novoizvoljeni poslanci, krščanske in muslimanske verske pripadnosti.

Med homilijo je Sandri izpostavil, da občestvo in pričevanje predstavljata pot, na katero se mora podati Cerkev v vsakem času in na vsakem kraju, tudi na Bližnjem vzhodu, kar nas spominja, da »moramo vedno biti v stalnem spreobrnjenju in popolni ponižnosti«. Sicer pa je spomnil na Nicejski koncil leta 325, ki je med drugim jasno poudaril božjo istovetnost Božjega Sina, Jezusa Kristusa, ki je bil »rojen in ne ustvarjen, enega bistva z Očetom«. Bizantinska liturgija vsako leto na šesto velikonočno nedeljo obhaja nedeljo svetih očetov Nicejskega koncila. Kot je dejal Sandri, nas to obhajanje s ponižnim in zaupnim srcem postavlja pred skrivnost zgodovine, saj nas spominja, da moramo najprej znotraj Cerkve iskati zvestobo in resnico naše izpovedi vere ter znotraj nje vedno varovati pot spreobrnjenja in občestva. »Morebitna razlika v zornih kotih nas ne sme pohujševati, ampak mora vedno imeti za cilj globlje in resničnejše občestvo,« je dejal. »Vsak je povabljen premisliti, ali je njegovo mišljenje, govorjenje in delovanje v večjo Božjo slavo in usmerjeno v izgrajevanje  skupnega, tako v družbi kot v Cerkvi, ali pa na nezaveden način spodbujamo ločitve, maščevanja in nasprotovanja, bolj zaradi lastne koristi in interesov kakor pa zaradi resnice naše izpovedi vere.«

Srečanje z mladimi Libanonci

V nedeljo, zadnji dan obiska v Libanonu, je bilo v ospredju kardinalovo srečanje z mladimi Libanonci. Med njimi so bili tudi udeleženci predsinodalnega srečanja mladih, ki je letos potekalo v Rimu. Mladi so se s Sandrijem zadržali v odprtem in sproščenem pogovoru. Med drugim so mu izročili pismo za papeža Frančiška ter svetega očeta povabili v Libanon. Poleg tega pa so papežu še želeli sporočiti razmišljanja svojih sovrstnikov na Bližnjem vzhodu. Z mladimi po svetu delijo vprašanja, ki so zaobjeta v poročilu predsinodalnega srečanja, a dodati so želeli še svoje posebne razmere, v katerih živijo. Na eni strani so izpostavili trpljenje zadnji let, napolnjenih z vojnami in nasiljem, zaradi česar mnogi dvomijo, da si bodo lahko ustvarili svojo prihodnost v domovini; na drugi strani pa so poudarili vero, ki jim predstavlja dejanski in dragocen zaklad, dar, ki privoli v prečkanje najtemnejših plati življenja v družini in družbi.

Kardinal Sandri je obisk Libanona sklenil z bogoslužjem v marijanskem svetišču Naše Gospe iz Harisse. Potekalo je v maronitskem sirsko-antiohijskem obredu, navzoči pa so bili tudi  maronitski patriarh in nekaj škofov. Obhajanja so se udeležili tudi libanonski politični predstavniki in nekateri novoizvoljeni poslanci. Kardinal Sandri je med pozdravom povabil k molitvi rožnega venca za mir na Bližnjem vzhodu ter spomnil na srečanje papeža Frančiška s katoliškimi in pravoslavnimi patriarhi Bližnjega vzhoda, ki bo 7. julija 2018 potekalo v italijanskem Bariju.

Zvočni posnetek

Photogallery

Fotografije
14 maj 2018, 14:54