Kardinal Amato o madžarskem mučencu Jánosu Brennerju

s. Leonida Zamuda SL - Vatikan

Mučenec pri skoraj 26 letih, po dveh letih duhovništva

»János Brenner se je rodil v Sombotelu 27. decembra 1931 in umrl mučeniške smrti 15. decembra 1957. Ni še dopolnil 26 let, duhovnik pa je bil le dve leti. Leta 1948 je vstopil v noviciat k cistercijanom, vendar pa je po tem, ko je komunistični režim prepovedal redovne skupnosti, dokončal študij v regionalnem semenišču v Sombotelu. Po mašniškem posvečenju je bil imenovan za kaplana in je bil odgovoren za verouk otrok. Iz tega razloga mu je režim takoj nasprotoval, saj ni sprejemal krščanske vzgoje najmlajših.

Preroško znamenje v otroštvu: vloga sv. Tarcizija

V njegovi biografiji obstaja preroško znamenje. Ko je bil otrok, je namreč János v eni izmed šolskih predstav igral vlogo mučenca sv. Tarcizija. Ta je bil umorjen v času rimskega preganjanja v 3. stoletju, medtem, ko je bolnikom nesel sveto obhajilo. Jánosevo mučeništvo nam predoči enak dogodek. 14. decembra 1957 ponoči ga je poklical eden izmed mladih, ki je v preteklosti ministriral, ter ga prosil, naj nese obhajilo njegovemu umirajočemu stricu. Kaplan se je takoj odpravil na pot s hostijo v bursi, ki jo je držal na prsih. Vendar pa je šlo za past. Na poti so ga napadli ter ga več kot 30-krat zabodli z nožem. Naslednje jutro so ga našli na robu mesta Zsida, z levo roko na prsih, ko je zaščitil sv. obhajilo, kakor mučenec Tarcizij. Njegovih morilcev niso nikoli identificirali in obsodili.«

Komunistično preganjanje na Madžarskem

Kardinal Amato je zatem odgovoril na vprašanje, kako je bilo tovrstno kruto dejanje do enega izmed duhovnikov mogoče v državi kot je Madžarska, ki se je ponašala s tako slavno preteklostjo: »Žal je bilo v tistih letih – ki niso tako zelo oddaljena od nas – na Madžarskem hudo antikatoliško komunistično preganjanje, tako pastirjev kot tudi vernikov. 26. decembra 1948 je bil aretiran ter obsojen na doživljenjsko ječo kardinal József Mindzenty. Poleti leta 1950 je bilo deportiranih približno 2.500 redovnikov in avgusta istega leta je bila zaprta Teološka fakulteta v Budimpešti. Režim je ustanovil tudi gibanje duhovnikov za mir in sicer z namenom, da bi znotraj klera vnesli nesoglasje in spor.

Duhovniki, bogoslovci, redovniki zaprti in obsojeni na smrt

23. oktobra 1956 je v Budimpešti izbruhnila madžarska revolucija, vendar pa je bila takoj krvavo zadušena in je terjala okoli 10.000 žrtev, med katerimi so bili večinoma mladi študenti in delavci. Imamo še nepopolno dokumentacijo o več kot 1.500 škofijskih duhovnikih in bogoslovcih ter skoraj 500 redovnikih, ki so bili zaprti in krivično obsojeni na smrt. Cerkev je nekatere izmed njih že razglasila za blažene, kot na primer esztergomskega pomožnega škofa Zoltána Meszlénya (1892-1956), ki je umrl v koncentracijskem taborišču, ter salezijanca Istvána Sándorja (1914-1953), ki je bil obsojen na smrt v montiranem sodnem procesu.

Povod za mučeništvo

Ob koncu pogovora pa je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov povedal, kateri je bil glavni povod za mučeništvo duhovnika Jánosa Brennerja: »Kljub prepovedi režima je vzgajal mlade k dobremu življenju po evangeliju, k spoštovanju bližnjega, pomoči drugim, pospeševanju složnosti v družbi ter v družinah. Vsi so ga imeli radi, odrasli in otroci, zaradi njegovega jasnega pogleda ter vesele narave. To je jezilo stranko, ki je bila na oblasti, saj je zahtevala monopol nad vzgojo, ki naj bi bila ateistična in protikrščanska. Dejstvo, da je bil tako dober in nedolžen človek umorjen, je skrivnost zla; zla, ki izpridi zgodovino, ki pokvari človekovo srce, ki iztegne svojo morilsko roko nad Abela, ki križa Jezusa. Je ljuljka, ki uničuje pridelek žita, vendar pa bo uničena v ognju.

Kaj nas učita zgodovina in vera

Zgodovina in vera nas učita, da okrutnost ateističnih in grozovitih režimov mine, omika ljubezni pa ostane in zmaga ter v naših srcih okrepi avtentičen čut, ki ga je Bog vdahnil v človeka ob stvarjenju: čut za svobodo, resnico, bratstvo, spoštovanje ter mir.«