Beta različica

Cerca

Vatican News
Kardinal Pietro Parolin vodil slovesno sveto mašo ob 750-letnici Monreala Kardinal Pietro Parolin vodil slovesno sveto mašo ob 750-letnici Monreala 

Kardinal Parolin na 750-letnici katedrale v Monrealu

V kraju Monreale na Siciliji so v petek, 27. aprila, obhajali 750. obletnico posvetitve tamkajšnje katedrale. Slovesno sveto mašo ob tej priložnosti je vodil vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin.

S. Leonida Zamuda SL - Vatikan

Na začetku homilije je spregovoil o lepoti cerkve, ki je skozi stoletja močno nagovorila in ganila veliko obiskovalcev, med njimi tudi znane osebe kot so nemški teolog Romano Guardini, David Turoldo ter mnoge druge. Pozornost pritegne mozaična podoba Kristusa Pantokratorja v polkupoli apside: prikazan je kot vsemogočen, miren, slaven, ki blagoslavlja. Pri tem je kardinal Parolin spomnil, da mora biti svetišče zgrajeno in opremljeno tako, da krščanski skupnosti vedno pomaga moliti. Lepota kraja, ki jo doživljamo preko podob o zgodovini zveličanja, je po njegovih besedah podobna vsakodnevnemu čudežu, ki ga okušamo v evharistiji. Čudovita umetniška dela, ki jih navdihuje Božja beseda, postanejo idealen kraj, kjer lahko sprejmemo prisotnost Gospoda, ki je postal hrana in pijača življenja za svoje ljudstvo. Lahko vstopamo v blagoslovljeno področje, kjer Bog komunicira z nami in mi z Njim.  

Vatikanski državni tajnik se je zatem navezal na prebrana berila, ki so govorila o povezavi med cerkvijo kot zgradbo ter Božjim ljudstvom, ki se zbira v njej. Zunanja lepota svetišča lahko primerjamo z lepoto duše vsakega vernika, ki jo posvečuje milost krsta in drugih zakramentov, preko katerih postanemo udje Kristusovega telesa. Ob tem je kardinal poudaril, da najpomembnejše niso mozaične stene, ampak osebe, ki priznajo Gospoda Jezusa za temeljni kamen ter se prepoznajo kot »živi kamni« duhovne zgradbe, ki predstavlja lepoto svetosti, ki je kamni ne morejo izraziti. Vendar pa ni mogoče biti živi kamni, če ostajamo izolirani, če nismo povezani s skupnostjo, ki nam predaja Gospodove darove. V Cerkvi se ne živi kakor samostojni in avtoreferenčni atomi, saj je vsakdo v temeljnem odnosu z Bogom, ki ga je ustvaril in odrešil, ter z brati. Sveti Duh nas je zbral v eno samo ljudstvo, katerega živi udje smo.

Kardinal Parolin je v nadaljevanju homilije spregovoril še o dveh stebrih, ki sta bistvena za življenje vernikov: nauk apostolov in lomljenje kruha z brati pri evharistiji v veselju in preprostosti srca. Če živimo ponižno, deležimo veselje in žalost skupnosti ter v bogoslužju najdemo poglavitni vir dejavne ljubezni, postajamo vedno bolj podobni evharističnemu kruhu, s katerim se hranimo, vera pa postaja luč, ki širi dejavno ljubezen.

Prisluhni prispevku
29 april 2018, 10:00