Kardinal Amato o novi blaženi, Hanni Chrzanowski

»Hanna se je rodila v Varšavi, njena mati je bila protestantka, oče pa katoličan. To je bilo 7. oktobra 1902, osem let pozneje pa se je družina preselila v Krakov, saj je oče tam dobil službo profesorja poljske zgodovine in literature na Jagielonski univerzi. Po tem, ko je diplomirala in postala medicinska sestra, je nekaj časa opravljala delovno prakso v Belgiji, Franciji in Združenih državah Amerike. Po vrnitvi v domovino je ustanovila revijo z naslovom Poljska medicinska sestra, napisala je nekaj specializiranih priročnikov ter začela s Katoliškim združenjem poljskih medicinskih sester. V času nacistične okupacije je v koncentracijskem taborišču izgubila očeta, brat pa je umrl med množično usmrtitvijo poljskih vojakov v Katinskem gozdu. Njen katoliški apostolat na bolničarskem področju je bil zelo raznovrsten in obsežen. Umrla je 29. aprila 1973 v Krakovu, med molitvijo Magnifikata.«

»Že od malega se je Hanna od staršev naučila živeti temeljne človeške in krščanske vrednote kot so spoštovanje osebe, delavnost, poštenost, pozornost do ubogih, trpečih, odrinjenih. To jo je usmerilo, da se je odločila za poklic medicinske sestre – najprej z vidika človekoljubne dejavnosti, nato pa kot pravo in osebno krščansko poslanstvo zveličavne prisotnosti Kristusovega križa med bolniki. Kot častilka Marije, tolažnice žalostnih, je bila Hanna svetilnik v temi človeške bolečine.«

V nadaljevanju pogovora je kardinal Amato povedal več o tem, kako je nova blažena živela svojo vero: »Ko je bila stara 30 let, se je njeno življenje odločno obrnilo v višave, k svetosti, ki jo je gojila preko molitve, obhajila in evharistične adoracije, duhovnih vaj ter molitve rožnega venca. Kot benediktinska oblatinja je Hanna z navdušenjem in veseljem živela benediktinsko karizmo bogoslužne molitve in poklicnega dela z bolniki. Posebej jo je nagovarjala skrivnost Marijinega obiska Elizabete, saj je v njem videla zgled vloge, ki jo ima oseba, ki prinaša pomoč tistim, ki jo potrebujejo. V času komunističnega režima ni skrivala svoje vere, čeprav so ji bile zato državne oblasti nenaklonjene.«

Ob koncu pa je prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov povedal, kakšno sporočilo nam zapušča Hanna Chrzanowska tako na verskem kot na poklicnem področju: »Ko gledamo lik blažene, se tudi mi učimo sklanjati k ubogim, skrbeti za tiste, ki potrebujejo tolažbo, oporo, spodbudo, pomoč. Cerkev preko dela svojih otrok prihaja naproti pomoči potrebnim, tako da jim velikodušno in požrtvovalno pomaga ter jih varuje. Še naprej izkazujmo dejavno ljubezen, posebej našim bolnikom.«