Sveti oče: Prižigati majhne luči tam, kjer se zdi, da je vse izgubljeno
Vatican News
Bratovščina Romena nosi ime po romanski župnijski cerkvi s stanovanjskim kompleksom v kraju Romena blizu Arezza v osrednji Italiji. Nastala je v 12. stoletju, danes pa je kraj »lepote, preprostosti in poslušanja, ki pomaga mnogim popotnikom in romarjem, ki potrebujejo postanek, se želijo poglobiti vase ter z nekom podeliti vprašanja in skrbi, ki jih nosijo v srcu«, kot je papež Frančišek spomnil na začetku svojega nagovora članov bratovščine, s katerimi se je srečal v četrtek, 23. novembra.
Ta starodavna romanska župnijska cerkev je že v srednjem veku bila počivališče, kjer so se romarji ustavljali za prenočevanje. »Skupnost, o kateri ste sanjali in ki vam jo je Sveti Duh pomagal uresničiti, se danes predstavlja kot kraj srečanja in bratstva, kjer se vsak, ki je utrujen in obtežen lahko prerodi, zadiha v lepoti narave in čaru tišine, najde obliko za svoje iskanje Boga ter pot, na katero se lahko ponovno vrne.«
Gojiti odprtost in sprejemanje
Sveti oče je spregovoril o treh izkušnjah, ki pomagajo, da luč evangelija razsvetli življenje ljudi, ki se ustavijo v Romeni. Te tri izkušnje so sprejemanje, skrb in bratstvo. Romena je namreč nastala ravno z namenom sprejemanja, kot kraj, kjer se vsak lahko počuti kot doma. Sem lahko vsak pride s tistim, kar ga teži, z željo, da bi se odpočil v duhu in telesu ter vdihnil vonj evangelija. »Srce blagovesti je ravno to: zastonjska ljubezen Boga, ki nam ne postavlja pogojev in ne nalaga bremen na naša ramena, ampak nas preprosto sprejema in zastonj ljubi. Takšen je Bog: vse sprejema in nas ljubi.« Papež je bratovščino spodbudil, naj vedno gojijo »slog odprtosti in sprejemanja« ter ostajajo »oaza svobode, ki izraža neskončno in zastonjsko ljubezen Boga do vsakega človeka«.
Biti kristjani pomeni skrbeti za ranjene in trpeče
Druga značilnost bratovščine Romena je skrb, kar nas spominja na Jezusovo sočutje pred bolečino sveta. »Oskrba ran je središče Jezusovega delovanja in vi v Romeni poskušate slediti tem stopinjam,« je dejal sveti oče ter izpostavil pomembno poslanstvo Skupine Nain, ki spremlja starše, ki so izgubili otroka. »To je neizmerna in neznosna bolečina, ki je nikoli ne smemo banalizirati s praznimi besedami in površnimi odgovori, ampak moramo znati skupaj z drugim jokati in krik svoje bolečine prinesti Jezusu, ki je v majhnem mestu Nain sočustvoval z ovdoveli materjo, ki je izgubila sina (prim. Lk 7,11). To je poklicanost, ki je značilna za Romeno. Župnija je bila namreč zgrajena v času lakote in krize, da bi bila majhna luč v temi tistega zgodovinskega trenutka. Romena nas spominja, da biti kristjani pomeni skrbeti za ranjene in trpeče, prižigati majhne luči tam, kjer se zdi, da je vse izgubljeno.«
Ohranjati sanje o bratskem in solidarnem svetu
Spregovoril je še o središču življenjskega sloga bratovščine, kar je bratstvo. »V preprostosti dela, tudi kmečkega, v motrenju stvarstva in evangeljski treznosti ponujate vsem, ki gredo skozi Romeno, prostor bratstva, kjer se goji lepoto bivanja skupaj – to je bratstvo: lepota, da smo skupaj – in se v obrazu vsakega odkrije brata, ki ga je treba ljubiti.« Kot je dodal sveti oče, je to tudi preroštvo Romene: »Ohranjati sanje o bratskem in solidarnem svetu, biti sejalci miru in socialnega prijateljstva. Današnji svet, ki je še vedno zaznamovan z nasiljem in konflikti, potrebuje to bratstvo, to družbeno prijateljstvo. Zato vas prosim, da še naprej uresničujete bratsko gostoljubnost, nudite prostor, kamor človek lahko položi glavo in kjer se vsak lahko čuti ljubljenega s strani Boga in del univerzalnega bratstva, ki ga je Oče želel začeti v Jezusu in za katerega nas Jezus prosi, naj ga gradimo skupaj z Njim in Svetim duhom. Življenje je namreč prekratko, da bi bili egoisti.«
