Sveti oče pediatrom in otorinolaringologom: K bolnim pristopiti z držo dobrega Samarijana
Vatican News
Sveti oče je med srečanjem, ki je potekalo 18. novembra, izpostavil, da so pediatri pomembna referenčna točka za mlade pare, saj jim pomagajo pri njihovem spremljanju otrok med odraščanjem. »Otroci so vedno Gospodov dar in blagoslov,« je dejal in navedel Psalm 128, v katerem najdemo podobo družine, ki je zbrana okrog mize z otroki »kakor oljčnimi mladikami« (Ps 128,3). Dodal je, da je Italija država, ki se stara, ter izrazil upanje, da se bo ta trend obrnil in da »se bodo ustvarili ugodni pogoji za mlade, da bodo imeli več zaupanja ter bodo ponovno odkrili pogum in veselje, da postanejo starši«.
Obrnil se je tudi na otorinolaringologe, ki zdravijo določene organe, ki so potrebni za naše odnose in nas ohranjajo v stiku z drugimi in skupnostjo. »V evangeliju vidimo, kako se Jezus približa gluhonemim, ki so živeli v osamljenosti in izolaciji. Opazimo, da pri njihovem zdravljenju naredi posebne geste in izgovori posebne besede. Mislim, da so vam te geste in besede lahko v navdih, saj v njih zasijeta Božje sočutje in nežnost do nas, še posebej do tistih, ki doživljajo utrujenost v odnosih.«
Temeljni steber države
Pediatri in otorinolaringologi skupaj z mnogimi zdravstvenimi delavci predstavljajo »enega od temeljnih stebrov države«. Papež je pri tem spomnil na čas pandemije ter poudaril, da bi brez predanosti, požrtvovalnosti in zavzetosti zdravstvenih delavcev bilo izgubljenih veliko več življenj. »Po treh letih so zdravstvene razmere v Italiji v novi kritični fazi, za katero se zdi, da postaja strukturna. Beleži se stalno pomanjkanje osebja, kar povzroča neobvladljive delovne obremenitve in posledično beg iz zdravstvenih poklicev. Ekonomska kriza vpliva na kakovost življenja bolnikov in zdravnikov. Koliko zgodnjih diagnoz ni postavljenih? Koliko ljudi opusti zdravljenje? Koliko zdravnikov in medicinskih sester, ki so razočarani in utrujeni, pusti službo ali raje odide delat v tujino?«
Gre za nekatere dejavnike, ki ogrožajo pravico do zdravja, ki je del družbenega nauka Cerkve in je zapisana v italijanski ustavi kot pravica posameznika – torej vseh, nihče ni izključen, zlasti pa ne najšibkejši – in kot interes skupnosti, saj je zdravje skupno dobro. »Italijansko javno zdravstvo temelji na načelih univerzalnosti, pravičnosti in solidarnosti, ki pa so danes v nevarnosti, da se jih ne bi uveljavljalo.«
Drža dobrega Samarijana
Papež je opozoril na še dva »nasprotujoča si, a enako nevarna pojava«. Na eni strani gre za iskanje zdravja za vsako ceno, kar je »utopija o odpravi bolezni, odstranitvi vsakodnevne izkušnje ranljivosti in omejenosti«. Na drugi strani pa imamo »zapuščanje najšibkejših in slabotnih ljudi, v nekaterih primerih s predlogom smrti kot edine poti«.
»Toda medicina, ki se odreka oskrbi in se skriva za postopki, ki so razčlovečeni in ki razčlovečijo, ni več umetnost zdravljenja. Namesto tega je treba k bolnim osebam pristopiti z držo dobrega Samarijana (prim. Lk 25-37), ki se ne obrne stran, ampak se skloni nad ranjenega človeka in olajša njegovo trpljenje, ne da bi zastavljal vprašanja, ne da bi pustil, da bi mu srce in um zaprli predsodki, in ne da bi mislil na lastno korist. Ta evangeljska prilika vam bo pomagala, da boste vedno gledali v obraze malih in velikih bolnikov: da jim boste izkazali sprejemanje in upanje, prisluhnili njihovim zgodbam in jih podpirali, ko bo postalo težko. Ključna beseda je sočutje, ki ni pomilovanje, ampak so-čutenje. To je nenadomestljivo diagnostično orodje! Navsezadnje je Jezus zdravnik par excellence, mar ne?«
Skrbite za druge, a tudi zase
Ob koncu nagovora je sveti oče zbranim še dejal, da »tisti, ki so poklicani skrbeti za druge, ne smejo zanemariti skrbi zase«: »V zadnjih letih je bila vzdržljivost zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenih delavcev na težki preizkušnji. Potrebni so ukrepi, ki bodo vašemu delu dali dostojanstvo in spodbujali najboljše pogoje za njegovo čim bolj učinkovito opravljanje.«
