Papež: Miru se ne gradi z orožjem, temveč s poslušanjem, dialogom in sodelovanjem

Vatican News

Sporočilo, ki ga je med srečanjem v Parizu prebral apostolski nuncij v Franciji Celestino Migliore, je v papeževem imenu napisal državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Kot pravi, sveti oče upa, da bo Pariški forum – katerega cilj je okrepiti dialog med vsemi celinami z namenom vlaganja v mednarodno sodelovanje in dialog – »prispeval k oblikovanju pravičnejšega, solidarnejšega in mirnejšega sveta«.

Letošnji forum poteka v »izjemno bolečem svetovnem kontekstu«, ko smo priče »naraščanju oboroženih spopadov, ki prinašajo trpljenje, krivice in škodo našemu skupnemu domu«. Papež zato upa, da bo ta forum »znamenje upanja« in da bodo sprejeti sklepi spodbudili »iskren dialog, ki bo temeljil na poslušanju krikov vseh, ki trpijo zaradi terorizma, vsesplošnega nasilja in vojn, nadlog, ki koristijo določenim skupinam, saj spodbujajo posebne interese, žal pogosto prikrite kot plemeniti nameni«.

»Gradnja miru je počasno in potrpežljivo delo, ki zahteva pogum in konkretno zavzemanje vseh ljudi dobre volje, ki jim ni vseeno za sedanjost in prihodnost človeštva in planeta.« Gre za »trajni mir«, ki se »gradi dan za dnem s priznavanjem, spoštovanjem in spodbujanjem dostojanstva človeške osebe in njenih temeljnih pravic«, med katerimi Sveti sedež posebej priznava »človekovo pravico do miru, ki je pogoj za uresničevanje vseh drugih človekovih pravic«.

V letu, ko obeležujemo 75. obletnico sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah, moramo priznati, da je za milijone ljudi po vsem svetu realnost pogosto zelo  boleča. Koliko ljudi, vključno z otroki, je zaradi sovraštva med različnimi skupinami ali državami prikrajšanih za temeljno in primarno pravico do življenja ter telesne in duševne celovitosti? Koliko ljudi je zaradi spopadov prikrajšanih za najosnovnejše pravice, kot sta pravica do pitne vode in zdrave hrane, pa tudi pravica do svobode veroizpovedi, zdravja, ustreznega bivališča, kakovostnega izobraževanja in dostojnega dela? Koliko otrok je prisiljenih neposredno ali posredno sodelovati v spopadih in vse življenje nositi fizične, psihološke in duhovne brazgotine?

»Čeprav potrjujemo neodtujljivo pravico do samoobrambe ter odgovornost za zaščito tistih, katerih obstoj je ogrožen, moramo priznati, da je vojna vedno poraz človeštva,« izpostavlja kardinal Parolin. »Nobena vojna ni vredna solza matere, ki je videla svojega otroka pohabljenega ali mrtvega; nobena vojna ni vredna izgube življenja niti enega samega človeka, svetega bitja, ustvarjenega po Stvarnikovi podobi; nobena vojna ni vredna zastrupitve našega skupnega doma; nobena vojna ni vredna obupa tistih, ki morajo zapustiti svojo domovino in so v vsakem trenutku oropani svojega doma in vseh družinskih, prijateljskih, socialnih in kulturnih vezi, ki so nastale tudi skozi generacije.«

»Miru se ne gradi z orožjem, temveč s potrpežljivim poslušanjem, dialogom in sodelovanjem, ki so še vedno edino človeku dostojno sredstvo za reševanje sporov,« poudarja kardinal Parolin in sklene: »Sveti oče želi ponoviti stalni poziv Svetega sedeža, naj umolkne orožje, naj se ponovno razmisli o proizvodnji in trgovanju s temi sredstvi za smrt in uničenje ter naj odločno stopimo na pot postopne, a celovite razorožitve, da se bodo razlogi za mir končno slišali jasno in glasno!«