Papež Frančišek se je srečal z otroki iz 84 držav

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Program s pričevanji, glasbo in plesom se je začel okoli 14. ure, sveti oče pa se je otrokom pridružil dobro uro kasneje. Ob prihodu ga je v imenu vseh prisotnih pozdravilo pet otrok z različnih celin, nato pa je besedo prevzel papež Frančišek.
Uvodoma je spomnil na naslov srečanja »Učimo se od otrok« ter dodal, da se morda ta komu zdi nenavaden in si misli: »Česa pa se lahko naučimo od otrok?« Papež je dejal, da je vesel, ko sreča otroke, saj ga vedno naučijo nekaj novega: »Na primer, spominjate me na to, kako lepo je življenje v svoji preprostosti in kako lepo je biti skupaj! To sta dva velika Božja darova: biti skupaj in živeti v preprostosti. In to želimo povedati svetu in zato zdaj recimo to skupaj. Ponovite za menoj: "Življenje je dar!" Vsi skupaj: "Življenje je dar!" Ali smo sovražniki? "Ne!" Ali smo bratje? "Ja!" Prav ste odgovorili.
In res ste prišli sem z vsega sveta, prav tako kot veliko bratov, ki se srečajo v velikem domu. Jezus nam je podaril velik dom: Cerkev je dom, družina, Gospod nas vedno sprejema z objemom, z nežnostjo.«

Sveti oče je nadalje povedal, da bi rad osebno pozdravil vsakega posebej, vendar pa zaradi velikega števila prisotnih to ni mogoče. Zato se je obrnil na vse skupaj in jim dejal, da je otroštvo čudovito obdobje ter jih spodbudil, naj gredo naprej. Prav tako je spomnil, da »v tem trenutku veliko otrok trpi zaradi podnebnih katastrof, lakote, vojne in revščine«. Dodal je, da je prisotnost otrok znamenje, ki seže naravnost v srca odraslih; »in mi, odrasli, moramo gledati vašo spontanost in prisluhniti vašemu sporočilu.«

Papež Frančišek je zatem spomnil, da so otroci pripravili vprašanja, ki mu jih želijo zastaviti, zato je odložil pripravljeni govor in se zaustavil v pogovoru z njimi. Ponovno jih je spomnil, da je življenje čudovit dar ter jih povabil, naj skupaj to še enkrat ponovijo: »Življenje je čudovit dar!«

Ali lahko otroci rešijo Zemljo?

Devetletno Isidoro iz Brazilije je zanimalo, če papež misli, da otroci lahko rešijo Zemljo. »Ja. Ja, ker ste preprosti in razumete, da uničiti Zemljo pomeni uničiti sebe. Mi moramo varovati Zemljo. Če uničiš Zemljo, uničiš sebe. Recimo to vsi skupaj, počasi, brez kričanja: "Uničiti Zemljo pomeni uničiti sebe". Zemlja nam daje vse, da lahko živimo: daje nam kisik, vodo, daje nam rastline.«

Če se bo začela tretja svetovna vojna ...

K svetemu očetu je nato pristopila dvanajstletna Rania iz Palestine. Njeno vprašanje se je glasilo: »Če se bo začela tretja svetovna vojna, ali to pomeni, da se mir ne bo nikoli več vrnil?« »Zastavila si vprašanje, ki se dotika tudi tvoje dežele, ki v tem trenutku zelo trpi. Če se bo začela vojna … Vojna se je že začela, dragi moji. Vojna je izbruhnila po vsem svetu. Ne samo v Palestini: izbruhnila je v Južni Afriki, v Kongu, v Mjanmaru, po vsem svetu. Veliko vojn je skritih … v Mozambiku … po vsem svetu. Živimo v grozni vojni, ki nam jemlje mir in življenje. Misliti moramo in delati za mir. Recimo to skupaj, potiho: Delajmo za mir. Ranijina domovina je v vojni in zelo trpi. Sedaj skupaj v tišini pomahajmo Raniji in vsem ljudem v njeni domovini. Ti pa povej ljudem v Palestini, da jih vsi otroci pozdravljajo. Mir je lep. Vsi skupaj: Mir je lep.«

O čem papež sanja ponoči?

Naslednje vprašanje je papežu zastavil Massimo iz Rima. Zanimalo ga je, o čem sanja ponoči. Sveti oče je odgovoril, da ne ve, ker večino časa spi, občasno pa sanja tudi o kakšnem dogodku iz otroštva ali mladosti. Ob tem je dodal, da je sanjati lepo, saj je v sanjah vedno življenje.

Kako se vzpostavi mir?

Devetletni Ivan iz Ukrajine je svetega očeta vprašal, kako se vzpostavi mir. Papež je dejal, da je to zelo težko vprašanje in otroke povabil, naj v trenutku tišine najprej tudi sami razmislijo o odgovoru, nato pa dejal: »Ni metode, s katero bi se naučili, kako vzpostaviti mir. Obstaja pa gesta: to je iztegnjena roka prijateljstva, ki vedno poskuša vključevati tudi druge ljudi, da bi hodili skupaj. Mir se gradi s srcem, z iztegnjeno roko.«

Zakaj v vojni ubijajo otroke?

Tudi vprašanje Antranika iz Sirije je bilo povezano z vojno. Želel je vedeti, zakaj v vojni ubijajo otroke in jih nihče ne brani. Sveti oče je ponovil vprašanje in dejal, da je pri poročilih videl, da je umrlo zelo veliko otrok. Poudaril je, da so nedolžni in prav dejstvo, da ubijajo nedolžne ljudi, dokazuje podlost vojne. Ob tem je papež vse prisotne povabil, naj se v trenutku tišine spomnijo številnih otrok, ki so bili ubiti v vojni, nato pa skupaj z njimi zmolil očenaš.

Kdo so papeževi prijatelji?

Devetletna Celeste iz Peruja pa je papeža vprašala, kdo so njegovi prijatelji. »Moji prijatelji so ljudje, ki živijo z menoj doma; potem imam veliko prijateljev zunaj, v nekaterih župnijah, tudi nekateri kardinali so moji prijatelji. Jaz imam to milost, da imam prijatelje. To je Božja milost, kajti človek, ki nima prijateljev, je žalosten človek.«

Najpomembnejša stvar v papeževem življenju?

Na vprašanje Pauline iz Konga, ki jo je zanimalo, katera je bila najpomembnejša stvar v njegovem življenju, je papež odgovoril, da ne bi mogel izbrati ene stvari, ker jih je bilo veliko. Dodal je, da je tudi to srečanje z otroki zanj pomembno ter poudaril, da je bistveno, da se spominjamo lepih trenutkov v svojem življenju, slabe pa pustimo ob strani. Zbrane je povabil, naj vsak v kratki tišini pomisli, kateri so bili najlepši trenutki v njegovem življenju.

Kako se papež umiri, kadar je jezen?

Sofia s Filipinov je svetega očeta vprašala, kako se umiri, kadar se razjezi. Dejal je, da mu je neka oseba, ki mu je v življenju veliko pomagala, v otroštvu svetovala, naj kadar je jezen, spije kozarec vode preden odgovori. To je svetoval tudi otrokom in jih povabil, naj skušajo biti krotki in ne dopustijo, da bi jih jeza prevzela.

Ali si zaskrbljen za okolje?

Susai iz Oceanije je zanimalo, če je papež Frančišek zaskrbljen za okolje. »Zelo sem zaskrbljen, ker se uničuje naravo. Pomislite, da se je na severnem tečaju led stopil in se lahko zdaj pluje. Pomislite, da je na južnem polu padla masa 200 km² ledu zaradi večjega segrevanja Zemlje. Pomislite, da se zvišuje gladina morja; pomislite, da je veliko rib uničenih, ker v morje mečemo toliko stvari. Zato sem zaskrbljen za naravo, vsi moramo biti zaskrbljeni za naravo. Pomagati moramo. Če ob reki ali na plaži piješ pijačo, ali odvržeš plastenko v reko oziroma morje? [odgovorijo: Ne!] Varovati moramo naravo, varovati moramo stvarstvo. Hvala, ker skrbite za naravo.«

Kaj papež počne čez dan?

Naslednji je bil na vrsti Drew iz Avstralije, ki je svetega očeta vprašal, kako preživlja dneve. »Kaj počnem čez dan? Delam. In tukaj je veliko dela. Delam tako, da poslušam ljudi, urejam stvari, razmišljam, kako iti naprej, se trudim, da bi šle stvari na bolje. Delam: zgodaj vstanem, molim in delam. Delo je dobra stvar, … delo je zdravje. Delo ti daje dostojanstvo.«

Kaj lahko storimo, da ne bi odmetavali hrane?

Zadnje vprašanje pa je papežu zastavila sedemletna Salma iz Gane. Zanimalo jo je, kaj lahko naredimo, da ljudje ne bi odmetavali hrane. »Postavila je pametno vprašanje. Prosim, ne odmetavajte hrane, saj obstajajo ljudje, ki nimajo ničesar, kar bi lahko jedli. Vedno porabite hrano, nikoli je ne zavrzite. Hrana je Božja milost. Vsi se moramo naučiti, da ne smemo odmetavati hrane. Če pri kosilu ostane nekaj hrane, jo pojej zvečer, ne vrzi je stran: odmetavati hrano je grd greh.«

Sveti oče je ob koncu zbrane v dvorani Pavla VI. povabil, naj si podajo roke v znamenje miru, ki si ga vsi želijo. Sledila je kratka tišina, skupna molitev k Mariji, ob koncu pa so prejeli še papežev blagoslov.