Papež v Mongolijo, saj v Cerkvi številke niso pomembne
Andrea Tornielli, uredniški direktor Dikasterija za komunikacijo
Papež Frančišek se odpravlja v Mongolijo, ki jo je »zelo želel« obiskati in ki je bila med neizpolnjenimi načrti svetega Janeza Pavla II., potem ko so misijonarji v začetku devetdesetih let tam oživili krščansko skupnost.
Petrov naslednik bo v osrčju Azije sprejel Cerkev, ki je »majhna po številu, a živa v veri in velika v ljubezni«. Frančišek se ne bo srečal le s 1.500 katoličani v državi, ampak z vsem »plemenitim« in »modrim« ljudstvom z veliko budistično tradicijo.
Zakaj gre papež v Mongolijo? Zakaj nameni pet dni svojega programa (dva dni potovanja in tri dni bivanja) za obisk tako majhne skupine katoličanov? Ali ima s tem kaj opraviti »geopolitika«, saj gre za potovanje v državo, ki meji na Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko? Pravzaprav povod za romanje na obrobje Azije nima »geopolitičnih« potez in zagotovo ni v pristojnosti pontifikata Jorgeja Maria Bergoglia.
V ponedeljek, 30. novembra 1970, se je sveti Pavel VI. odpravil na dolgo potovanje v otoško državo Samoa v Tihem oceanu. Med obhajanjem svete maše v vasi Leulumoega Tuai na severozahodni obali otoka Upolu je papež Montini odložil veličastni »mi«, ki so ga takrat uporabljali papeži, in dejal: »K vam me ni pripeljal užitek potovanja ali kakršen koli interes: prišel sem, ker smo vsi bratje, ali bolje, ker ste vi moji sinovi in hčere, in prav je, da kot oče družine, te družine, ki je katoliška Cerkev, vsakemu pokažem, da ima pravico do enake ljubezni. Ali veste, kaj pomeni “katoliška Cerkev“? Pomeni, da je ustvarjena za celotno vesolje, da je ustvarjena za vse, da ni nikjer tuja: vsak človek, ne glede na narodnost, raso, starost ali izobrazbo, najde v njej svoje mesto.«
Cerkev, prostor za vse. Cerkev, kjer prednosti nimajo številke in kjer ni nihče tujec, ne glede na jezik, kulturo, ljudstvo ali narod, ki mu pripada. To je Cerkev »para todos«, za vse, o čemer je Frančišek govoril v Lizboni. Manj kot mesec dni po svetovnem dnevu mladih je rimski škof spet na poti in svojim »bratom in sestram v Mongoliji« pravi, da »z veseljem potuje, da bi bil med vami kot brat vseh«.
