Papež Frančišek se je srečal z delegacijo odvetnikov, ki so podpisali Dunajski poziv
Papež Frančišek
Gospa, gospodje!
Z veseljem pozdravljam vas, odvetnike iz različnih držav članic Sveta Evrope. 11. junija 2022 ste podpisali Dunajski poziv, ki poziva države članice Sveta, naj se zavežejo vladavini prava in neodvisnosti pravosodja. Ta poziv poteka v sedanjem evropskem kontekstu, ki je v mnogih pogledih težak, med drugim tudi zaradi nesmiselne vojne v Ukrajini. Zahvaljujem se vam za pomemben prispevek k spodbujanju demokracije ter spoštovanju svobode in človekovega dostojanstva. Časi družbenih, gospodarskih, identitetnih in varnostnih kriz postavljajo pred zahodne demokracije izziv, da se učinkovito odzovejo, hkrati pa vedno ostanejo zveste svojim načelom. Gre za načela, ki jih je treba vedno znova osvajati in katerih obramba zahteva veliko pazljivosti. Strah pred nemiri in nasiljem, možnost porušitve vzpostavljenega ravnovesja, potreba po učinkovitem ukrepanju v izrednih razmerah lahko privedejo do skušnjave, da bi naredili izjeme, omejili - vsaj začasno - pravno državo v iskanju lahke in takojšnje rešitve. Zato se mi zdi pomembno, da v enem od svojih predlogov trdite, da »pravna država ni nikoli predmet najmanjše izjeme, niti v času krize«. Razlog je v tem, da je pravna država v službi človeka in je namenjena zaščiti njegovega dostojanstva, kar ne dopušča nobene izjeme. To je načelo.
Vendar pa niso le krize tiste, ki ogrožajo svoboščine in pravno državo v demokracijah. Vse bolj se namreč širi zmotno pojmovanje človeške narave in človekove osebe, ki slabi njuno varstvo in ki se pod krinko dobrega postopoma odpira hudim zlorabam.
Ne smemo pozabiti, da je temelj dostojanstva človeka v njegovem transcendentnem izvoru, ki posledično prepoveduje vsako njegovo kršitev. In ta transcendenca zahteva, da je v vsaki človeški dejavnosti človek postavljen v središče in da se ne znajde na milost in nemilost mode in trenutne oblasti (prim. Govor v Evropskem parlamentu, 25. november 2014). Dejansko je »Evropa, ki se ni več sposobna odpreti transcendentni razsežnosti življenja, Evropa, ki je počasi v nevarnosti, da izgubi svojo dušo in tudi tisti 'humanistični duh', ki ga kljub temu ljubi in brani« (ibid.) .
Spoštovanje človekovih pravic je mogoče zagotoviti in pravna država lahko najde trdnost le, če ljudje ostanejo zvesti svojim koreninam, ki se hranijo z resnico. Ta je življenjska sila vsake družbe, ki želi biti resnično svobodna, človeška in solidarna (prim. Govor Svetu Evrope, 25. november 2014). Brez tega iskanja resnice o človeku po Božjem načrtu postane vsak sam sebi in svojim dejanjem merilo. Pravzaprav danes obstaja težnja po zahtevanju vse več individualnih pravic, ne da bi upoštevali dejstvo, da je vsak človek povezan z družbenim kontekstom, v katerem so njegove pravice in dolžnosti povezane s pravicami in dolžnostmi drugih in s skupnim dobrim družbe same (prim. Govor v Evropskem parlamentu). Napačno razumevanje koncepta človekovih pravic in njihova paradoksalna zloraba bi lahko ljudi pripeljala do »angelskih purizmov, v totalitarizme relativnega, [...] v proti zgodovinske fundamentalizme, v etičnosti brez dobrote, v intelektualizme brez modrosti« (Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 231), kjer pravna država ne bi bila več v službi človeka, ki je potvarjen in manipuliran glede na ekonomske in ideološke interese.
Spoštovani odvetniki, v vašem pozivu cenim med vidiki, na katere je potrebno biti buden v vašem poklicu, sklicevanje na temeljno načelo poklicne skrivnosti, katere kršitev v nekaterih državah članicah obžalujete. Razumem in delim vašo skrb ter vas spodbujam pri tem vašem delovanju. Nujno je, da se v naših družbah ohranijo prostori zaupanja, kjer se ljudje lahko izrazijo in odložijo svoja bremena. To je zelo pomembno. V Cerkvi imamo spovedno skrivnost. Vi imate tudi ta prostor, kjer lahko človek pove resnico svojemu odvetniku, da mu ta lahko pomaga...
Nazadnje, zaznavam vašo skrb, ki jo namenjate našemu skupnemu domu, in vašo zavezo, da sodelujete pri pripravi regulativnega okvira v korist varstva okolja. Nikoli ne smemo pozabiti, da imajo mladi rodovi pravico prejeti od nas lep in za življenje primeren svet in da nam to nalaga resne dolžnosti do stvarstva, ki smo ga prejeli iz velikodušnih Božjih rok. Hvala za ta prispevek. Pišem drugi del Laudato Si', da ga posodobim glede na trenutne težave.
Ponovno vas spodbujam, da vztrajate pri opravljanju svojega poklica, usmerjenega v služenje resnici in pravičnosti, potrebni za gradnjo miru v svetu in harmonije v naših družbah. Naj vas Devica Marija in sveti Ivo ščitita in varujeta. Iz srca vas blagoslavljam in prosim, da molite zame. Hvala.
