Papež duhovnikom Sicilije: Bodite pogumni, da si boste brez strahu upali vlivati upanje tistim, ki jih srečate

Papež Frančišek

Trideset let bo minilo od večera 15. septembra 1993, ko je dragi Don Pino Puglisi, dobri duhovnik in usmiljeni Očetov pričevalec, tragično končal svoje zemeljsko bivanje prav tam, kjer se je odločil biti »delavec za mir« tako, da je sejal seme Besede, ki rešuje, ki oznanja ljubezen in odpuščanje na tleh, ki so za mnoge »suha in kamnita«. Gospod pa je tam poskrbel, da sta »dobra pšenica in ljuljka« rasli skupaj (prim. Mt 13,24-30). Želim se vam duhovno pridružiti ob tej pomembni obletnici in se Bogu vsake tolažbe zahvaliti za dar blaženega mučenca Don Pina Puglisija, sina in pastirja ljubljene Cerkve v Palermu in vse Sicilije.

Na njegov rojstni dan ga je mladenič na cesti pokončal s svojo morilsko roko. Ulice četrti so bile njive Cerkve, ki ji je požrtvovalno služil in jih je med svojo pastoralno službo prehodil, da bi se srečal z ljudmi na teritoriju, ki ga je poznal in za katerega se ni nikoli naveličal skrbeti ter zalivati ​​s prenavljajočo vodo evangelija, tako da se je vsak lahko odžejal in užival v osvežitvi duše ter se tako soočil s trdoto življenja, ki ni bilo vedno usmiljeno. Vsi se spomnijo, kaj je odgovoril morilcu: »Pričakoval sem« in se nasmehnil. Ta nasmeh, ki sem ga omenil v homiliji ob svojem obisku v Palermu pred petimi leti, nas doseže kot »nežna luč, ki koplje znotraj in razsvetljuje srce«.

Don Pino je šel po Jezusovem zgledu v ljubezni do konca. Imel je enake poteze kot krotki in ponižni »dobri pastir«. Njegovi fantje, ki jih je poznal vsakega posebej, so pričevanje Božjega moža, ki je ljubil male in nemočne, jih vzgajal za svobodo, za ljubezen do življenja in za spoštovati ga. Pogosto je vpil z evangeljsko preprostostjo smisel svoje neumorne zavzetosti v obrambi družine, številnih otrok, ki so prezgodaj odrasli in bili obsojeni na trpljenje, pa tudi nujnost, da se jim posreduje vrednote bolj dostojnega življenja in se jih tako iztrga iz suženjstva zla. Ta duhovnik se ni ustavil, iz ljubezni je dal samega sebe, ko je objel križ vse do prelitja krvi.

Na vas pastirje, v katere roke je Gospod izročil svoje ljudstvo na tem otoku, tako bogatem z zgodovino in stičišču ljudstev in kultur, se obračam s povabilom, da se ne ustavite zaradi številnih človeških in družbenih ran današnjega časa, ki še vedno krvavijo in jih je treba ozdraviti z oljem tolažbe in balzamom sočutja. Prednostna izbira do revnih je nujna. Gre za obraze, ki nas sprašujejo in vodijo k preroštvu. Vse to kot cerkveno skupnost izziva za vaše sinodalno razločevanje, da bi začeli prenovljeno pastoralo, ki konkretno ustreza današnjim potrebam.

Zato vas pozivam, da izpostavite lepoto in drugačnost evangelija tako, da udejanjate geste in poiščite pravo govorico, s katerimi pokažete na Božjo nežnost, na njegovo pravičnost in usmiljenje. So znamenja, ki jih je kristjan poklican postaviti v mesto ljudi, da bi ga razsvetljevala v izgradnji novega človeštva. Mučenec Don Pino je imel praktično in hkrati globoko modrost, saj je rad rekel: »Če vsak izmed nas naredi nekaj, potem zmoremo narediti veliko«. Naj bo to vabilo za vse, da bi zmogli premagati številne strahove in osebne odpore ter boste tako s skupnim sodelovanjem gradili pravično in bratsko družbo.

Dobro vemo, kako močno se je Don Pino boril, da se nihče ne bi počutil osamljenega pred izzivom degradacije in skrite moči kriminalnosti. Spoznavamo tudi, kako so izolacija, zaprtost in zarotniški individualizem močno orožje tistih, ki želijo druge upogniti za svoje interese. Odgovor na to je občestvo, skupna hoja, čutiti se kot telo, ude združene z Glavo (prim. 1 Kor 12,12), s pastirjem in vodnikom naših duš (prim. 1 Pt 2,25). Živite složno v Kristusu, najprej znotraj duhovniškega zbora skupaj s škofom in med vami ter »tekmujte v medsebojnem spoštovanju« (prim. Rim 12,10).

Vi, ki vsak dan nosite dolžnosti duhovniške službe v stiku z stvarnostmi, ki so na tem teritoriju, bodite vedno in povsod resnična podoba sprejemajočega Dobrega pastirja. Bodite pogumni, da si boste brez strahu upali vlivati upanje tistim, ki jih srečate, zlasti najšibkejšim, bolnim, trpečim, migrantom, tistim, ki so padli in hočejo, da bi jim pomagali vstati. Mladi naj bodo v središču vaše skrbi, saj so upanje prihodnosti.

Razorožujoči nasmeh Don Pina Puglisija naj vas spodbuja, da boste veseli in pogumni učenci, ki so razpoložljivi predvsem za tisto stalno notranje spreobrnjenje, ki vas bo naredilo bolj pripravljene služiti svojim bratom in sestram, zveste svojim duhovniškim obljubam in voljne v pokorščini Cerkvi.

Medtem ko vse izročam v varstvo Device Marije in blaženega mučenca Pina Puglisija, pošiljam svoj blagoslov in vas prosim, da ne pozabite moliti zame.

Bratsko,
Rim, iz Sv. Janeza v Lateranu, 31. julija 2023,
na bogoslužni spomin sv. Ignacija Lojolskega.
FRANČIŠEK