Pismo svetega očeta ob 30. obletnici atentatov v Rimu na papeško baziliko in cerkev sv. Jurija v Velabru

Papež Frančišek

PISMO SVETEGA OČETA OB 30 – LETNICI NAPADOV
NA PAPEŠKO BAZILIKO SV. JANEZA V LATERANU
IN NA CERKEV SV. JURIJA V VELABRU
Njegovi ekscelenci Msgr. Baldassareju Reini,
pomožnemu škofu in namestniku rimske škofije

Ob 30 – letnici napadov na katedralo rimskega škofa in na cerkev sv. Jurija v Velabru se želim duhovno pridružiti temu pomembnemu trenutku molitve, ki ga organizira škofija skupaj s kapitolskimi oblastmi in z Združenjem Libera.

Nizkotno dejanje, ki je v noči med 27. in 28. julijem 1993 pretreslo Večno mesto, je globoko vznemirilo duha vsega katoliškega sveta, posebno pa rimskih vernikov. V tistih mračnih letih zgodovine družbe dragega italijanskega naroda, ki so jih zaznamovala prav tako huda nasilna dejanja proti ustanovam in uslužbencem države, je prebivalstvo doživljalo občutek nemoči spričo tako nesmiselnega nasilnega delovanja v škodo države in zlasti manj premožnih v okoljih, tako preizkušenih zaradi človeške in materialne revščine.

Danes je bolj kot kadar koli prej dolžnost vsakega, da se hvaležno spominja tistih, ki so se pri izpolnjevanju svoje dolžnosti, včasih tvegajoč življenje, posvetili zaščiti skupnosti. Žrtev tistih, ki so verjeli in branili temeljne vrednote demokracije, vrednoti pravičnosti in svobode, postane močan opomin vesti, da bi se vsi čutili soodgovorni za gradnjo nove civilizacije ljubezni.

Močno se vrača spomin na preroške besede, ki jih je izrekel sv. Janez Pavel II. ob svojem zgodovinskem pastoralnem obisku v Agrigentu nekaj mesecev pred žalostnimi dogodki, ki se jih spominjamo: »Naj bo sloga, ta sloga in ta mir, po katerem hrepeni vsako ljudstvo … Tukaj potrebujemo civilizacijo življenja« (sv. Janez Pavel II. na koncu somaševanja v Valle dei Templi, 9. maja 1993). Zato vas spodbujam, da se odločno zoperstavite številnim oblikam nezakonitosti in nasilja, ki žal še vedno stiskajo sodobno družbo. Na kocki je skupno dobro, na poseben način pa usoda najbolj krhkih, zadnjih, tistih, ki prenašajo krivice vseh vrst.

Obračam se na vas, mladi, ki ste upanje lepe prihodnosti: imeti morate pogum, da si drznete upati brez strahu, saj se mafije, ne pozabimo tega, ukoreninijo, ko se strah polasti uma in srca.

Vi, ki se boste kot stražarji v noči udeležili spominskega pohoda z baklami na te tragične dogodke, ste poklicani biti dejavna podpora k spremembi miselnosti, žarek luči sredi teme, pričevanje svobode, pravičnosti in poštenosti. Želim tudi, da si bodo tisti, ki imajo civilno odgovornost, kot tudi številni cerkveni dejavniki našega mesta dejavno prizadevali za pospeševanje novega človeštva.

Ne obotavljajte se nežno in sočutno postaviti ob ljudi, zlasti tiste, ki živijo na obrobjih, mislim na vaše vrstnike, sprejemajoč nauk, ki nam ga je zapustil Učitelj: »Resnično, resnično vam povem: vse, kar ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (prim. Mt 25,31-46).

Gospoda prosim, naj vas spremlja v temi noči, z baklami, simbolom vaše vere, v rokah, da bi bili luč za našo ljubljeno škofijo.

Ko vsakega posebej izročam v materinsko varstvo Salus Populi Romani in svetih zavetnikov Petra in Pavla, pošiljam svoj blagoslov in vas prosim, da ne pozabite moliti zame.

Bratsko
Rim, sv. Janez v Lateranu, 25. julija 2023
praznik sv. Jakoba Starejšega, apostola
FRANČIŠEK