Papež v Fatimo v prošnji za mir v Ukrajini in svetu
Andrea Tornielli
Papež Frančišek bo že drugič obiskal svetišče Fatimske Matere Božje, kjer so maja 1917 trije pastirčki – dva sta že svetnika, tretja pa je na poti, da bo dosegla čast oltarja – od Marije prejeli sporočilo glede prihodnosti človeštva. Nekajurni postanek v Fatimi, kamor bo papež s helikopterjem prispel v soboto, 5. avgusta, je bil dodan pozneje, saj je papeževo romanje sprva vključevalo le postanek v Lizboni ob Svetovnem dnevu mladih.
Papež Frančišek je to znano marijansko svetišče že obiskal maja leta 2017 ob stoletnici prikazovanj, ko je potekala kanonizacija dveh malih vidcev Frančiška in Jacinte Marto. Dejstvo, da se je odločil ponovno iti k Fatimski Materi Božji, je pomenljivo in je v papeževih namenih povezano s tragedijo vojne, zaradi katere trpi »mučena Ukrajina«, ki jo bombardira ruska vojska, pa tudi s številnimi pozabljenimi vojnami, ki potekajo po svetu.
Gre za gesto rimskega škofa, ki jo lahko neposredno povežemo z drugo gesto, ki jo je storil dober mesec po izbruhu vojne, to je posvetitev Rusije in Ukrajine Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki je potekala 25. marca 2022 v baziliki sv. Petra. V sporočilu, ki so ga fatimski pastirčki prejeli med prikazanjem, je bilo naročilo glede posvetitve Rusije. Pred šestnajstimi meseci je papež Frančišek molil takole: »Izgubili smo pot do miru. Pozabili smo na lekcijo tragedij preteklega stoletja, na žrtev milijonov padlih v svetovnih vojnah. Nismo upoštevali zavez, ki smo jih sprejeli kot Skupnost narodov, in izdajamo sanje narodov o miru ter upanja mladih ... Ti, morska zvezda, ne dovoli, da bi potonili v viharju vojne ... Reši nas vojne, obvaruj svet pred jedrsko grožnjo«.
Fatima in zgodovina papežev
Portugalska prikazovanja so povezana z zgodovino papežev 20. stoletja in se prepletajo z njihovimi osebnimi biografijami. Benedikt XV. se je 5. maja 1917, ko je divjala prva svetovna vojna, odločil, da tradicionalnim lavretanskim litanijam, ki se molijo po rožnem vencu, doda vzklik »Kraljica miru, prosi za nas«. Nekaj dni pozneje, 13. maja, se je prvič prikazala Fatimska Mati Božja. To se je zgodilo na isti dan, ko je papež v Sikstinski kapeli posvetil v škofa Eugenia Pacellija, ki postal njegov drugi naslednik. Pacelli je postal papež Pij XII. in je 31. oktobra 1942 Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvetil »ljudstva, ki so ločena zaradi zmot ali sporov«. Pavel VI. je maja leta 1967, ob petdesetletnici prikazovanj, kot prvi papež poromal v Fatimo v Portugalski, ki je bila še vedno pod režimom diktatorja Salazarja. Nekaj dni pred odhodom je papež pojasnil: »Duhovni povod, ki želi dati temu potovanju svoj pomen, je ponovno, še bolj ponižno in živo moliti za mir.« In v homiliji v Fatimi je dejal: »Ljudje, ne razmišljajte o projektih uničenja in smrti, revolucij ... razmišljajte o projektih skupne tolažbe in solidarnega sodelovanja. Ljudje, pomislite na resnost in veličino te ure, ki je lahko odločilna za zgodovino sedanje in prihodnje generacije.« Pavel VI. opiše resnost zgodovinske situacije v tonih, ki so vse prej kot pomirjujoči: na eni strani »velik arzenal strašno smrtonosnega orožja« in moralni napredek, ki ne gre z roko v roki z znanstvenim in tehničnim napredkom, na drugi strani pa stanje revščine in bede, v katerem se nahaja »velik del človeštva«. »Zato pravimo, da je svet v nevarnosti. Zato smo prišli h Kraljici, da bi jo prosili za mir, dar, ki ga lahko da samo Bog ... Poglejte, kako se tukaj slika sveta in njegovih usod kaže kot neizmerna in dramatična«.
Kri papeža Janeza Pavla II. in sporočilo Benedikta XVI.
Vendar pa sta sta zgodba o Fatimi in sporočilo pastirčkom, ki je bilo do leta 2000 skrivnost, s Karolom Wojtylo postala neločljivo povezana z življenjem Petrovega naslednika. Janez Pavel II. je bil 13. maja 1981 ob 17.17 na Trgu svetega Petra hudo ranjen v poskusu atentata, ki ga je izvedel turški terorist Alì Agca. Papež s Poljske je skoraj izkrvavljen in na robu smrti prišel v polikliniko Gemelli: dejstvo, da je preživel, je imel za čudežno, in devetnajst let pozneje je končno razkril tretji del fatimske skrivnosti, kjer je opisan umor »škofa, oblečenega v belo«, ki hodi skozi porušeno mesto in je nazadnje ubit, videnje pa je povezal s seboj. Papež Janez Pavel II. je v svojem dolgem pontifikatu portugalsko svetišče obiskal trikrat: leta 1982, 1991 in nazadnje v letu velikega jubileja 2000. Tudi njegov naslednik Benedikt XVI. se je med obiskom Portugalske leta 2010 odpravil na romanje v Fatimo in dejal: »Motil bi se, kdor bi mislil, da se je preroško poslanstvo Fatime končalo.« Ob tej priložnosti je sveti oče v odgovoru na vprašanje enega izmed novinarjev med letom na Portugalsko spregovoril tudi o krizi zlorab: »Kar zadeva novosti, ki jih lahko danes odkrijemo v tem sporočilu, obstaja tudi dejstvo, da napadi na papeža in na Cerkev ne prihajajo samo od zunaj, ampak trpljenje Cerkve prihaja prav od znotraj, zaradi greha, ki obstaja v Cerkvi. Tudi to se je vedno vedelo, vendar pa danes to vidimo na resnično grozljiv način: da največje preganjanje Cerkve ne prihaja od sovražnikov zunaj, ampak izvira iz greha v Cerkvi, ter da ima Cerkev globoko potrebo po tem, da se ponovno nauči pokore.«