Papež Varnostnemu svetu ZN: Čas je, da vojni rečemo »ne«

Andreja Červek – Vatikan

Varnostni svet Združenih narodov v New Yorku je v sredo, 14. junija, razpravljal na temo »Ohranjanje mednarodnega miru in varnosti: vrednote človeškega bratstva pri pospeševanju in podpori miru«. Papežev govor je prebral Paul R. Gallagher, tajnik za odnose z državami in mednarodnimi organizacijami.

Vloga Varnostnega sveta je bistvena

Papež Frančišek izpostavi, da se človeštvo nahaja v kritičnem trenutku, v katerem se zdi, da se mir umika vojni. »Vedno več je konfliktov in stabilnost je vse bolj ogrožena. Živimo tretjo svetovno vojno po koščkih, za katero se zdi, da se z minevanjem časa še bolj širi.« Varnostni svet ZN, katerega naloga je, da »bdi nad varnostjo in mirom na svetu«, se po papeževih besedah »včasih v očeh ljudi zdi nemočen in ohromljen«.

A njihovo delo, ki ga Sveti sedež zelo ceni, »je bistveno za pospeševanje miru«, izpostavi in povabi, naj k skupnim problemom pristopijo tako, da se distancirajo od ideologij in partikularizmov, strankarskih pogledov in interesov ter gojijo en sam namen: »delati za dobro vsega človeštva«. »Od Sveta se namreč pričakuje, da spoštuje in izvaja “Ustanovno listino Združenih narodov pregledno in iskreno, brez prikritih ciljev, kot obvezno referenčno točko pravičnosti in ne kot sredstvo za prikrivanje dvoumnih namenov“ (govor članicam Generalne skupščine OZN, 25. september 2015).«

Vse večja »lakota bratstva«

V globaliziranem svetu smo si »bolj blizu«, a zaradi tega »ne bolj bratje«. Papež poudari, da »trpimo lakoto bratstva, ki se pojavlja zaradi mnogih primerov nepravičnosti, revščine in neenakosti, zaradi pomanjkanja kulture solidarnosti«.

»Nove ideologije, ki jih zaznamujejo neobrzdan individualizem, egocentričnost in materialistično porabništvo, slabijo družbene vezi in pospešujejo tisto miselnost “odvečnosti“, ki vodi k zaničevanju in odpúščanju najšibkejših in tistih, ki veljajo za “nekoristne“. Takó človeško sobivanje postaja čedalje bolj podobno golemu do ut des [daj-damu], ki je hkrati pragmatičen in sebičen (Poslanica ob svetovnem dnevu miru, 1. januar 2014). Najhujši učinek te lakote bratstva pa so oboroženi spopadi in vojne, ki ne razdvajajo samo ljudi, ampak celotne narode, in katerih negativne posledice odmevajo še več generacij. Z nastankom Združenih narodov se je zdelo, da se je človeštvo po dveh strašnih svetovnih vojnah naučilo, kako se približati stabilnejšemu miru in končno postati družina narodov. Namesto tega se zdi, da se spet vračamo nazaj v zgodovino, saj so se razmahnili zaprti, pretirani, sovražni in agresivni nacionalizmi, ki so sprožili konflikte, ki niso le anahronistični in zastareli, ampak so še bolj nasilni« (prim. okrožnica Fratelli tutti, 11).

Več poguma je potrebnega za mir kot za vojno

Sveti oče kot »človek vere« verjame, da »so Božje sanje za človeštvo mir«. In ugotavlja, da »se zaradi vojne te čudovite sanje spreminjajo v nočno moro«. »Seveda je z ekonomskega vidika vojna pogosto privlačnejša od miru, saj prinaša dobiček, vendar vedno samo peščici in na račun blaginje celotnega prebivalstva; zato je denar, zaslužen s prodajo orožja, umazan z nedolžno krvjo.«

Papež poudarja, da je potrebnega »več poguma, da se za ohranitev miru odpovemo lahkim dobičkom, kot če prodajamo vedno bolj izpopolnjeno in močno orožje«. »Več poguma je potrebnega za prizadevanje za mir kot za vojno. Več poguma je potrebnega za spodbujanje srečanja kot za spopad, da se usedemo za pogajalsko mizo, kot da nadaljujemo sovražnosti.«

Čas je, da vojni rečemo »ne«

Da bi gradili mir, moramo izstopiti iz logike legitimnosti vojne, nadaljuje papež: »Če je morda veljala v preteklosti, ko so imeli oboroženi spopadi bolj omejen obseg, pa je danes z jedrskim orožjem in orožjem za množično uničevanje bojišče postalo praktično neomejeno, posledice pa lahko postanejo katastrofalne.«

»Prišel je čas, da vojni resno rečemo “ne“ in odločno izjavimo, da vojne niso pravične, ampak da je pravičen samo mir: stabilen in trajen mir, ki ni zgrajen na majavem ravnovesju zastraševanja, ampak na bratstvu, ki nas združuje. Hodimo namreč po isti zemlji, vsi bratje in sestre, prebivalci enega skupnega doma, in neba, pod katerim živimo, ne smemo zatemniti z oblaki nacionalizma. Kje bomo končali, če bo vsak mislil le zase? Zato morajo tisti, ki si prizadevajo za mir, spodbujati bratstvo. To je delo, ki zahteva gorečnost in potrpežljivost, izkušnje in daljnovidnost, vztrajnost in predanost, dialog in diplomacijo. In poslušanje: poslušanje krikov tistih, ki trpijo zaradi spopadov, zlasti otrok. Njihove solzne oči nas sodijo; prihodnost, ki jim jo bomo pripravili, bo sodišče naših sedanjih odločitev.«

Mir je mogoč

»Mir je mogoč, če si ga zares želimo!« poudarja papež Frančišek in dodaja, da bi moral v Varnostnem svetu mir najti »svoje temeljne značilnosti, ki jih napačno pojmovanje miru zlahka pozabi: mir mora biti racionalen, ne strasten, velikodušen, ne sebičen; mir ne sme biti nedejaven in pasiven, ampak dinamičen, aktiven in napreden, kakor pravične zahteve deklariranih in enakih človekovih pravic terjajo nove in boljše izraze; mir ne sme biti šibek, nesposoben in podrejen, ampak močan zaradi moralnih razlogov, ki ga upravičujejo, in zaradi kompaktnega soglasja narodov, ki ga morajo podpirati« (prim. Poslanica za svetovni dan miru, 1. januar 1973).

Bratstvo ni abstraktno, ampak konkretno

»Še vedno je čas, da napišemo novo poglavje o miru v zgodovini. In to lahko storimo tako, da bo vojna spadala v preteklost in ne prihodnost. Razprave v Varnostnem svetu so usmerjene ravno k temu in temu tudi služijo.«

Sveti oče ponovno postavi v ospredje besedo »bratstvo« ter poudari, da »ne more ostati abstraktna ideja, ampak mora postati konkretno izhodišče«, saj je »bistvena razsežnost človeka, ki je odnosno bitje. Živa zavest o naši odnosnosti nam pomaga, da na vsako osebo gledamo in jo obravnavamo kot pravo sestro ali brata; brez bratstva je nemogoče graditi pravično družbo ter trden in trajen mir« (Poslanica ob svetovnem dnevu miru, 1. januar 2014).

»Blagor tisti, ki delajo za mir«

Papež ob koncu govora zagotavlja svojo podporo in molitev za vsako mirovno pobudo in proces: »Srčno upam, da bi ne samo Varnostni svet, ampak celotna Organizacija Združenih narodov, vse njene države članice in vsi njeni funkcionarji, lahko učinkovito služili človeštvu in prevzeli odgovornost, da zavarujejo ne le svojo prihodnost, temveč prihodnost vseh, z drznostjo, da zdaj brez strahu obnovijo tisto, kar je potrebno za spodbujanje bratstva in miru za ves planet.«

Sklene z Jezusovimi besedami: »Blagor tistim, ki delajo za mir« (Mt 5,9).