Papež: Jubilej ni samo verski dogodek, ampak gre za družbeni preporod
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Papež je zapisal, da Il Messaggero, ki od konca 19. stoletja do danes poroča o različnih obrazih države ter razmišlja o izzivih, ki so jo zaznamovali, »še vedno predstavlja močno točko na področju novinarstva in obveščanja«. To je naloga, ki jo sveti oče želi spodbuditi »zlasti zaradi njene etične razsežnosti, saj se nahajamo v družbenem in kulturnem obdobju, kjer je vedno težje razbrati resnico in jo ločiti od lažnih novic«.
V nadaljevanju pisma papež spomni, da njihov dnevnik v okviru obhajanja obletnice poglablja pomen jubilejnega leta 2025. Gre za dogodek, »ki bo tesno povezan z mestom Rim, vendar pa bo zadeval Evropo in ves svet. Večno mesto bo ponovno postalo središče zanimanja, da bi mogli ponovno spodbuditi krščansko sporočilo in prižgati upanje za tiste, ki bodo v življenjskih naporih in notranjih hrepenenjih prišli sem kot romarji«.
Sveti oče nato zapiše, da pomen jubilejnega leta razumemo v svetopisemskem izročilu: gre za »ugoden in primeren čas, da v središče svojega življenja ponovno postavimo spravo z Bogom in med nami ter pretrgamo verige zla, suženjstva in nasilja, ki kazijo lepoto človeškega dostojanstva. Katoliška Cerkev želi ob takšnih srečanjih spomniti, da je pomembno ponovno razmisliti o lastnem obstoju ter prositi odpuščanja za svoje pomanjkljivosti, v prepričanju, da Bog usmiljenja in sočutja prihaja, da bi nas prenovil in spravil«.
Ob tem papež Frančišek spomni, da ne gre le za »versko prakso, ki je sama sebi namen, temveč za proces, ki kljub temu, da izhaja iz posameznikov, vključuje vse medosebne odnose; njegov namen je spodbujati vizijo bolj pravične in bratske družbe, kjer se napake in krivde odpuščajo; tistim, ki so storili napako, se pomaga, da se poboljšajo, ponovno je vzpostavljena pravičnost in na ta način se spodbuja spravo in gradnjo bolj solidarnega in predvsem bolj človeškega sveta«.
Po besedah svetega očeta »jubilej ni izključno verskega pomena, ampak pomeni tudi etični, moralni, družbeni in kulturni preporod, ki more zaceliti rane zaradi krivic in različnih oblik nasilja«; prav tako more presegati »ekonomske neenakosti in diskriminacijo, ponovno vzpostaviti kolektivno ozračje zaupanja in upanja ter začenja procese celostne človeške rasti s posebno pozornostjo do najšibkejših in najbolj ranljivih«.
Sveto leto je tudi čas, v katerem naj bi uresničili svetopisemsko temo »osvoboditve« v vseh njenih antropoloških in skupnostnih razsežnostih: pomeni »lotiti se dejanj in poti, s katerimi bi ljudi, mesta, narode in ljudstva osvobodili vseh oblik suženjstva in degradacije«.
Papež Frančišek poudari, da bo posebej pomembno razmisliti o tem, kaj smo živeli in pretrpeli med pandemijo, »ki je poleg tega, da smo na lastni koži izkusili dramo smrti v samoti, negotovost in začasnost obstoja, spremenila tudi naš način življenja«; zato bo potrebno prihodnji jubilej živeti z navdušenjem in soudeležbo, kar »bo lahko lahko zelo pripomoglo k ponovni vzpostavitvi ozračja upanja in zaupanja, kot znamenje ponovnega preporoda, za katerega vsi čutimo, da je nujno potreben« (Pismo msgr. Fisichelli za jubilej 2025).
Sveti oče se ob koncu sporočila zaposlenim na dnevniku Il Messaggero zahvali »za dragoceno služenje skupnosti« ter jim ponovno izreka najboljše želje ob pomenljivi obletnici. Pozdravu in blagoslovu sledi še prošnja za molitev.
