Išči

Papež Frančišek sprejel pobudnike afriškega vzgojnega sporazuma

Sveti oče je v četrtek, 1. junija, sprejel v avdienco skupino podpornikov »afriškega vzgojnega sporazuma« ter dejal, da gre za novost, ki raste iz dveh velikih korenin: tradicionalne kulture in krščanske vere.

Andreja Červek – Vatikan

Vzgojni sporazum je rezultat mednarodnega simpozija, ki je potekal novembra 2022 v Kinšasi na pobudo Mednarodne fundacije verstva in družba in Kongovske katoliške univerze ter ob podporu Kongovske škofovske konference. Udeležili so se ga škofje, duhovniki, znanstveniki in različni strokovnjaki iz več afriških držav ter »globalni vzgojni sporazum«, ki ga je leta 2019 predlagal papež, umestili v kontekst afirške celine.

»Pokazali ste,« je dejal sveti oče, »da ste dobro razumeli, kaj sem želel doseči s to pobudo, in sicer da mora globalni vzgojni sporazum postati lokalna realnost, rezultat razmisleka, ki izhaja iz lastnega konteksta in kulturnih virov, ter da mora biti pozoren na vzgojno-izobraževalne potrebe določenega območja.«

Skupnostna razsežnost vzgoje

Papež je spomnil, da je pobudo o vzgojnem sporazumu začel z afriškim pregovorom, da je za vzgojo otroka potrebna celotna vas. »Gre za vzgojno zavezo, ki jo v idealnem primeru sklenejo vsi člani vasi, pri čemer naloga spremljanja vsakega otroka ni izključno odgovornost očeta in matere, temveč vseh članov skupnosti.« Izpostavil je skupnostno razsežnost, kajti vsi imajo dolžnost, da podpirajo vzgojo, ki je vedno skupni proces.

Afriški vzgojni sporazum bi po papeževih besedah moral prispevati k obnovitvi in okrepitvi ravno te »skupnostne in horizontalne razsežnosti odnosov«, a pav tako k okrepitvi vertikalne razsežnosti, kar je odnos z Bogom. Spomnil je, da so afriška ljudstva zelo zgodaj oblikovala monoteizem. Afrika pa se je z velikim navdušenjem odprta za krščansko oznanjevanje in je trenutno celina z največjo rastjo števila kristjanov in katoličanov. Največje bogastvo afriške celine pa so mladi.

Vlagati v mlade in v usposobljenost učiteljev

»V njihovo izobraževanje lahko vložite največ energije,« je papež dejal zbranim pri avdienci. »Po politiki množičnega izobraževanja, ki je bila značilna za prva desetletja postkolonializma, je zdaj čas, da si skupaj z lokalnimi oblastmi prizadevate za vse večjo usposobljenost izobraževanja, predvsem z dobrim usposabljanjem učiteljev, njihovim vrednotenjem in ustvarjanjem potrebnih pogojev za dostojno opravljanje njihovega poklica.«

Vzgojni viri Afrike

»Na Afriko gledamo z velikim zaupanjem, saj ima vse, kar potrebuje, da bi postala celina, ki lahko začrta prihodnje poti,« je izpostavil Frančišek ter pri tem mislil na veliko naravnih virov, ekonomski napredek in mirovne procese, predvsem pa vzgojno-izobraževalne vire, kar so vrednote tradicionalne afriške vzgoje, zlasti gostoljubnost, sprejemanje in solidarnost – vrednote, ki se odlično ujemajo z vzgojnim sporazumom. »Krščanstvo se ujema z najboljšim delom vsake kulture in pomaga očistiti tisto, kar ni pristno človeško in zato niti božansko,« je dodal.

Izpostavil je dragocenost mnogih afriških filozofov in pedagogov ter tudi vzgojiteljev misijonarjev in drugih pomembnih osebnosti, kot je na primer Nelson Mandela, ki je v svoji državi, ki jo je zatiral apartheid, s spravo in izobraževanjem ponovno vzpostavil enotnost med različnimi rasami. Trdil je, da je izobrazba najmočnejše orodje, s katerim lahko spremenimo svet. Pomembni afriški lik pa je tudi Božji služabnik Julius Nyerere, imenovan »učitelj«, ki je »znal oblikovati vzgojno-izobraževalne politike za rast vseh svojih rojakov, ne glede na ekonomske ali socialne razmere. Podpirala ga je njegova katoliška vera in trdil je, da brez obhajanja evharistije ne bi mogel opravljati svojega dela.«

Iz Afrike vedno pride kaj novega

Papež Frančišek je ob koncu govora zatrdil, da afriški vzgojni sporazum ponovno potrjuje, da »iz Afrike vedno pride kaj novega«: »Ta sporazum je novost, ki se razvija iz dveh velikih korenin: tradicionalne kulture in krščanske vere. In kot pravi še en afriški pregovor, ko so korenine globoke, se nam ni treba bati vetra.«

 

Četrtek, 1. junij 2023, 15:37