Don Nunzio: Papež nas uči, da je življenje vredno tudi v trpljenju

Andreja Červek – Vatikan

Za rimsko polikliniko Agostino Gemelli bi danes lahko rekli, da velja za »bolnišnico papežev«. Janez Pavel II. jo je v šali poimenoval »tretji Vatikan« – prvi je bazilika svetega Petra, drugi pa Castel Gandolfo.

Trpljenje je del življenja

Sedanjo hospitalizacijo papeža Frančiška velika skupnost bolnikov in zdravstvenih delavcev doživlja z veliko empatijo in duhovno bližino, čeprav ne moti vsakdanjega bolnišničnega življenja. »Papež Frančišek je bližino in nežnost postavil za glavna stebra svojega pontifikata in zaradi njegove preprostosti pri soočanju s trpljenjem ga še bolj čutimo kot bolnika med bolniki,« je za Radio Vatikan – Vatican News dejal Nunzio Currao, duhovni asistent v bolnišnici Gemelli. Spregovoril je o tem, kako bolniki in zdravstveno osebje dojemajo in sprejemajo Frančiškovo pričevanje.

»Sporočilo je,« pove don Nunzio – kot ga kličejo v Gemelliju –, »da je trpljenje predvsem del življenja, zlasti življenja, zaznamovanega s starostjo in vsem, kar je z njo povezano. Toda vse je osvetljeno z vero, in če je osvetljeno z vero, je odprto za upanje in za konkretno ljubezen, ki se mora izražati z manj besedami in več bližine, več poslušanja, več nežnosti.«

K bolezni pristopiti z vero

Papež Frančišek je tudi ob tokratnem okrevanju v bolnišnici prosil, naj še naprej molimo – prošnja, ki jo izraža od začetka svojega pontifikata. »In ravno to počnemo zdaj!« izpostavi don Nunzio. »Tudi kirurg, ki je operiral papeža, je prišel k meni in prosil za molitev. To pomeni, da obstaja duhovna uglašenost, ki nas spodbuja, da se s tem obdobjem bolezni soočimo z vero kot trenutkom, ki nam lahko pomaga spremeniti življenje.«

»Papež nas želi naučiti, da ima življenje tudi v težkih trenutkih vrednost, kajti življenje je vredno samo po sebi,« pojasni don Nunzio. »Papež nas poziva, naj upoštevamo tudi to, da imata bolezen in trpljenje prav tako odrešilno vrednost, zveličavno vrednost. S svojim pričevanjem nas uči, da ima svoj namen tudi trpljenje, ko je usmerjeno v izkušnjo v pozitivnem smislu. Bolniki in zdravstveni delavci to zaznavajo in se počutijo opogumljene in spodbujene, da gredo naprej.«