Papež

Sveti oče: Duh naj vas razsvetljuje, usmerja in spodbuja

Redovnike Kongregacije Svetega Duha, znane kot spiritani, je papež Frančišek spodbudil, naj ohranjajo svoj pogum in notranjo svobodo ter se pustijo voditi Svetemu Duhu. »Dovolite mu, da vas razsvetljuje, usmerja in spodbuja, ne da bi mu postavljali pogoje in ne da bi kogar koli izključevali, saj je On tisti, ki ve, kaj je potrebno v vsaki dobi in v vsakem trenutku.«

Andreja Červek – Vatikan

Srečanje s papežem Frančiškom je potekalo ob 175. obletnici preoblikovanja skupnosti, ki je nastala 10. septembra 1848, ko sta se na željo papeža Pija IX. združili dve redovni ustanovi: Kongregacija Svetega Duha, ki jo ustanovil mlad diakon Claude-François Poullart des Places leta 1703, in Družba Presvetega Srca Marijinega, ki jo je leta 1841 ustavil François Libermann.

Pogum, odprtost in izročitev delovanju Duha

Papež je navedel besede preroka Izaija, ki so bile vodilna misel generalnega zasedanja kongregacije leta 2021: »Glejte, nekaj novega storim« (Iz 43,19). Stavek je del odlomka, ki se začne takole: »Nikar se ne boj, [Izrael], saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si!« (Iz 43,1). In ravno pri teh besedah se je papež Frančišek želel ustaviti v svojem govoru, saj odražajo nekatere temeljne vrednote redovne karizme: pogum, odprtost in izročitev delovanju Duha, da bi naredil vse novo.

Poslušnost delovanju Duha, ki spreminja

Te vrednote so razvidne že v zgodovini njihove prve ustanovitve. »Mladi diakon z dvanajstimi tovariši iz semenišča, ki jih vodi Duh, se pogumno poda na nepričakovano pustolovščino. Odreče se obetavni mirni prihodnosti – lahko bi bil dober duhovnik iz premožne družine – ter izbere poslanstvo, ki ga je treba šele odkriti, se izpostavi žrtvam, nesporazumom in nasprotovanjem. Zelo krhko zdravje ga pripelje do prezgodnje smrti, še preden bo lahko v celoti videl, da so njegove sanje izpolnjene. Veliko je nepredvidljivih dogodkov, ki pa jih njegova poslušnost delovanju Duha spremeni v pogumne “da“, zaradi katerih Bog v njem in po njem tudi v drugih vedno znova začenja nekaj novega.«

Njegov zgled najde potrditev v bratih, ki nadaljujejo njegovo delo in so se pripravljeni odzvati na nova znamenja časa, najprej s služenjem revnim semeniščnikom, nato z ljudskimi misijoni in nazadnje tudi z oznanjevanjem ad gentes na različnih koncih sveta, ne da bi se ustrašili celo verskega preganjanja, ki ga je sprožila francoska revolucija.

Podeliti sadove svoje preteklosti

Po papeževih besedah gre za lepo in bogato zgodovino, v kateri pride do še enega pomembnega trenutka. »Gre za drugo ustanovitev leta 1848, ko Sveti Duh od skupnosti zahteva, da vse sadove svoje preteklosti podeli v novem okviru. Čas je, da se pridružijo novim tovarišem, tistim iz Družbe Presvetega Srca Marijinega, ki so prav tako misijonarji, vendar z drugačno zgodovino. Da bi to storili, je zagotovo treba premagati strahove in ljubosumje. In tako bratje obeh družin sprejmejo izziv, združijo moči in delijo, kar imajo v novem začetku.«

Zvestoba izvorni karizmi

Sveti oče je nadaljeval, da danes, po več kot stoletju in pol, vidimo, kako je Božja previdnost nagradila njihovo velikodušnost in pogumno poslušnost Duhu. Skupnost je namreč prisotna v šestdesetih državah na petih celinah, z okoli dva tisoč šeststo redovniki in številnimi laiki.

»Zaradi vaše razpoložljivosti za spremembe in zaradi vztrajnosti ste ostali zvesti izvornemu duhu: evangelizirati uboge, sprejemati misijone, kamor nihče drug noče iti, dajati prednost služenju najbolj zapuščenim, spoštovati narode in kulture, formirati krajevne duhovnike in laike za celostni razvoj človeka, vse to pa v bratstvu in preprostosti življenja ter z vztrajno molitvijo.« Tako uresničujejo to, kar je Libermann imenoval »praktična združitev« v služenju, kar je »sad običajne poslušnosti Svetemu Duhu in temelj vsega poslanstva«.

Vsakega gledati z Jezusovim pogledom

»Vaša karizma, odprta in spoštljiva, je še posebej dragocena danes, v svetu, v katerem je izziv medkulturnosti in vključevanja živ in nujen, tako v Cerkvi kot zunaj nje,« je izpostavil papež.

»Zato vam pravim: ne odstopite od svojega poguma in notranje svobode, negujte ju in ju spremenite v živo značilnost svojega apostolata. Veliko je moških in žensk, ki še vedno potrebujejo evangelij, ne le v tako imenovanih “misijonskih deželah“, ampak tudi na utrujenem starem Zahodu. Vsakega glejte z očmi Jezusa, ki se želi srečati z vsemi, vsemi – in te ga ne pozabite! – ter še posebej postati blizu najrevnejšim, se jih dotakniti s svojimi rokami, vanje upreti svoj pogled. In da bi vsakemu prinesli sveži in življenjski dih njegovega Duha, ki je pravi protagonist misijona, se mu pustite voditi, kajti ni večje svobode kot če se pustimo voditi Duhu, se odpovemo preračunljivosti in nadzorovanje vsega. Dovolite mu, da vas razsvetljuje, usmerja in spodbuja, kamor želi, ne da bi postavljali pogoje in ne da bi kogar koli izključevali, saj je On tisti, ki ve, kaj je potrebno v vsaki dobi in v vsakem trenutku,« je sklenil sveti oče.