Papeževo sporočilo udeležencem simpozija o okrožnici »Pacem in Terris«
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Po njegovih besedah iz okrožnice Pacem in Terris, ki jo je papež Janez XXIII. objavil 11. aprila 1963, lahko še danes črpamo »pozitivno in konstruktivno« sporočilo, saj »mir ostaja v zavesti in prizadevanjih celotne človeške družine, vsakega ljudstva in vsakega človeka«.
Vojna prinaša samo opustošenje
Papež med drugim zapiše, da »vojna nikoli ni olajšala življenja ljudem, nikoli ni znala voditi njihove poti skozi zgodovino, niti ni uspela razrešiti konfliktov in nasprotij, ki so se pojavili«. Tudi tokrat je sveti oče opozoril na razdejanje, ki ga povzroča vojna: »žrtve, uničenje, izguba človečnosti, nestrpnost, vse do preprečevanja možnosti, da bi z obnovljenim zaupanjem gledali v jutrišnji dan«. Zato je potrebno mir graditi na prizadevanju za izvajanje politike, ki temelji na resnici, pravičnosti, ljubezni in svobodi, kakor beremo v okrožnici.
Gluho človeštvo
Papež Frančišek 60 let po objavi omenjenega dokumenta zapiše, da »se zdi, da človeštvo ni doumelo, kako potreben je mir in koliko dobrega prinaša«. »Zaradi sebičnosti peščice in vse ožjih interesov nekaterih« se zdi, da je orožje rešitev za težave, za spore, ki se pojavljajo. Po eni strani sicer obstajajo mednarodni odnosi, ki omejujejo uporabo sile, vendar pa je po drugi strani po besedah svetega očeta »želja po moči žal še vedno merilo presoje in element dejavnosti v odnosih med državami. To se kaže v različnih regijah z uničujočimi učinki na ljudi in njihova občutja, ne prizanaša pa se niti infrastrukturi in naravnemu okolju«.
Tekma v oboroževanju
Papež se v sporočilu nato zaustavi pri povečevanju ekonomskih sredstev za oboroževanje. Po njegovih besedah je to postalo »sredstvo odnosov med državami«, kakor da bi bil mir mogoč samo, če je utemeljen na ravnovesju posedovanja orožja«. Gre za razmere, ki ustvarjajo strah in grozo ter tveganje, da bodo eksplodirale takoj, ko se sproži iskra.
Reforma večstranskih struktur
Sveti oče je ponovno pozval k »temeljiti reformi večstranskih struktur, ki so jih države ustanovile za upravljanje varnosti in zagotavljanje miru, zdaj pa jim je odvzeta svoboda in možnost delovanja«. Ni dovolj razglašati mir, če ni mogoče konkretno ukrepati, saj obstaja nevarnost, da postanejo »strankarska sredstva« in ne več sredstva za doseganje skupnega dobrega. Papež v nadaljevanju omeni okrožnico Pacem in terris in države spomni, da so »po svoji naravi poklicane, da služijo svojim skupnostim; njihova dolžnost je, da delujejo po metodi svobode in odgovarjajo na zahteve pravičnosti«. Ob tem pa se morajo zavedati, da je »problem prilagajanja družbene stvarnosti objektivnim zahtevam pravičnosti problem, ki nikoli ne dopušča dokončne rešitve«.
Vzgajati za mir
Ob koncu sporočila je sveti oče Lateranski univerzi zaupal »nalogo, da poglobi metodo vzgoje za mir; za formacijo, ki ne bo le ustrezna, ampak tudi neprekinjena«. Hkrati je pozval k resnični in ustrezni znanstveni formaciji, ki je sad študija in raziskovanja, poglabljanja, posodobitev in praktičnih vaj. »To mora biti pot, ki jo je potrebno prehoditi, da bi se odprla nova obzorja; da bi spodbujali kulturo srečanja, ki je temelj človeške skupnosti, oblikovane po vzoru bratstva, ki je norma delovanja za izgradnjo miru«.
