Sveti oče: Veleposlaniki – graditelji mostov, podporniki dialoga, zagovorniki upanja
Andreja Červek – Vatikan
»Če pozorno pogledamo sedanje razmere v svetu, nas lahko že površen pogled vznemiri in nam vzame pogum,« je dejal papež Frančišek na začetku govora veleposlanikom petih držav, ki so mu med avdienco tudi predali poverilna pisma. Navedel je mnoge kraje, kot so Sudan, Demokratična republika Kongo, Mjanmar, Libanon in Jeruzalem, kjer prihaja do spopadov in neredov. Haiti se še naprej sooča z resno socialno, ekonomsko in humanitarno krizo. Tu je seveda vojna v Ukrajini, ki je »prinesla neizmerno trpljenje in smrt«. Posebej je tudi spomnil na Sirce, ki se poleg trpljenja zaradi oboroženih spopadov sedaj še vedno spoprijemajo s posledicami potresa.
»Poleg tega vidimo povečan tok prisilnih migracij, posledice podnebnih sprememb in veliko število naših bratov in sester po vsem svetu, ki še vedno živijo v revščini zaradi pomanjkanja dostopa do pitne vode, hrane, osnovne zdravstvene oskrbe, izobraževanja in dostojnega dela. V svetovnem ekonomskem sistemu nedvomno narašča neravnovesje.«
Kdaj se bomo naučili?
»Kdaj se bomo iz zgodovine naučili, da nasilje, zatiranje in nebrzdane ambicije po osvajanju ozemlja ne prispevajo k skupnemu dobremu? Kdaj se bomo naučili, da je vlaganje v blaginjo ljudi vedno boljše od porabe sredstev za izdelavo smrtonosnega orožja? Kdaj se bomo naučili, da so socialna, ekonomska in varnostna vprašanja med seboj povezana? Kdaj se bomo naučili, da smo ena sama človeška družina, ki lahko resnično cveti le, če so vsi njeni člani spoštovani, oskrbovani in lahko dajo svoj prispevek na izviren način?« so se glasila papeževa vprašanja, ki so že vsebovala odgovor. Dokler se tega ne bomo zavedali – kot je dodal – bomo še naprej živeli tretjo svetovno vojno, ki se odvija po koščkih.
»Morda ta opis moti našo občutljivost, predvsem naše zadovoljstvo z izjemnim tehnološkim in znanstvenim napredkom, ki je bil dosežen, ali z že sprejetimi ukrepi za reševanje socialnih vprašanj in nadaljnji razvoj mednarodnega prava. Čeprav so vsi ti dosežki vsekakor hvalevredni, pa se nikoli ne smemo počutiti zadovoljni ali še huje brezbrižni glede sedanje situacije v svetu in moramo poskrbeti, da bi vsi naši bratje in sestre lahko imeli koristi od teh dosežkov in razvoja.«
Graditelji mostov in upanja
Istočasno pa moramo biti optimistični in odločni v prepričanju, da se je človeška družina sposobna uspešno soočiti z izzivi našega časa. In v zvezi s tem je pomembna vloga veleposlanikov, je izpostavil papež in dodal, da je »funkcija veleposlanika starodavna in plemenita. Bila je celo umeščena v pisma apostola Pavla, ki je s tem izrazom opisal oznanjevalce Jezusa Kristusa (prim. 2 Kor 5,20).
»Dejansko je pozitivna vloga veleposlanika potrjena v vseh obdobjih in v različnih vrstah situacij. Kot moški ali ženska dialoga, ki gradi mostove, je veleposlanik lahko lik upanja. Upanja v končno dobroto človeštva. Upanja, da je mogoče najti skupni jezik, ker smo vsi del človeške družine. Upanja, da nikoli ne rečemo zadnje besede za izognitev konflikta ali njegovo mirno rešitev. Upanja, da mir niso le neuresničljive sanje. Veleposlanik, ki zvesto služi svoji domovini, hkrati poskuša odložiti odvečna čustva in preseči zakoreninjena stališča, da bi našel sprejemljive rešitve. To zagotovo ni lahka naloga. Glas razuma in pozivi k miru pogosto naletijo na gluha ušesa. Sedanje razmere v svetu pa še bolj poudarjajo potrebo, da so veleposlaniki in njihovi sodelavci podporniki dialoga, zagovorniki upanja. Sveti sedež ceni pomembno vlogo, ki jo imate, kot to dokazuje s svojim diplomatskim prizadevanjem na bilateralni in multilateralni ravni.«
Pozitivna nevtralnost Svetega sedeža ni etična nevtralnost
Papež je izpostavil, da si Sveti sedež v skladu s svojo naravo in posebnim poslanstvom prizadeva »varovati nedotakljivo dostojanstvo vsake osebe«, »spodbuja skupno dobro« in »pospešuje človeško bratstvo med vsemi narodi«. »Ta prizadevanja, ki ne pomenijo zasledovanja političnih, trgovinskih ali vojaških ciljev, se uresničujejo z uveljavljanjem pozitivne nevtralnosti. To pa še zdaleč ne pomeni “etične nevtralnosti“, zlasti pred človeškim trpljenjem, kar Svetemu sedežu daje dobro opredeljen položaj v mednarodni skupnosti, ki mu omogoča, da bolje prispeva k reševanju sporov in drugih vprašanj,« je pojasnil Frančišek.
Kot je zaključil svoj govor, bodo zbrani veleposlaniki imeli veliko priložnosti za sodelovanje s Svetim sedežem pri vprašanjih skupnega interesa. »V zvezi s tem vam lahko zagotovim, da je državno tajništvo skupaj z dikasteriji in uradi Svetega sedeža več kot pripravljeno sodelovati z vami v odprtem in iskrenem dialogu ter si skupaj prizadevati za izboljšanje človeške družine.«