Papež romarjem iz Astija: Med obiskom svojih korenin me je ogrel občutek človeške topline
P. Ivan Herceg DJ - Vatikan
Dragi bratje in sestre, dober dan in dobrodošli!
Zahvaljujem se škofu in z veseljem sprejemam vaše romanje, ki v meni obuja spomine in občutke obiska Astija lani novembra na praznik Kristusa Kralja.
Tisti dan in pol, ki sem ga preživel med vami, mi je bil v tolažbo, malce vrnitve h koreninam. Trenutek velike človeške topline, narejen iz piemontskega lesa, ki se ne segreje takoj, ampak čez nekaj časa in potem traja! Družinski trenutek, v najširšem smislu, saj gre za izvorno družino, korenine, srečanja s sorodniki; družino Cerkve, slavje v stolnici, z udeležbo vsega Božjega ljudstva; potem z družino civilne skupnosti, sodelovanje z oblastmi, prisotnost ljudi. Ta občutek človeške topline, o katerem sem govoril, ni samo čustvo – ne, to je Astijeva človeška toplina, gre za vašo stvar – se je prižgal v meni, ko sem gledal vaše vesele obraze, čutil vašo naklonjenost, videl, da obstaja družina, ki gre naprej, ki hodi z vsemi omejitvami in težavami po poti evangelija. In to sem videl tudi v pismih, ki so mi jih pisali ljudje iz Astija, veliko pisem in nekaj opisov težav in načinov, kako bi jih lahko rešili. Ampak zelo velika bližina. Zame so bila ta pisma tudi v tolažbo. Upam, da sem vsem odgovoril, nisem prepričan.
Zaustavimo se torej lahko za nekaj časa pri besedi: družina. Ker gre za resničnost, ki se je zelo spremenila in se spreminja, čeprav družina ostaja ključna vrednota. A veste, kdaj se je zgodila prava »revolucija« družine? Veste kdo je to naredil? Lahko je odgovoriti, kajti novost, tisto pravo, na svet prinaša le eden: Jezus Kristus. In pravo revolucijo družine je naredil On. On je prenovil, preoblikoval družino. V kakšnem smislu? O tem nam govori evangelijski dogodek, kjer je ena tistih Jezusovih besed, ki nas zbegajo, spravljajo v krizo. Pripovedujejo ga trije sinoptiki Matej, Marko in Luka. Jezus pridiga sredi svojih učencev in drugih ljudi in na neki točki mu rečejo: »Tvoja mati in tvoji sorodniki so tu zunaj in te iščejo«. Se spomnite, kaj je Jezus odgovoril? Obrne pogled na tiste okoli sebe in reče: »Poglejte, moja mati in moji bratje!". In dodaja: »Kdor namreč izpolnjuje voljo mojega Očeta, je moj brat, sestra in mati« (prim. Mt 12,46–50; Mr 3,31–35; Lk 8,19–21). Ta Jezusova beseda, če dobro premislimo, ustvarja nov način razumevanja družine.
Vidite? Na začetku sem vas ogovoril z »bratje in sestre«. To ni samo obrazec, splošno priznan način naslavljanja. Ne. To je resničnost, nova realnost, ki jo je ustvaril Jezus Kristus. In kot sem vam povedal, je ta Jezusova beseda korenito prenovila družino, za katero najmočnejša, najpomembnejša vez za nas kristjane ni več tista po krvi, ampak Kristusova ljubezen. Njegova ljubezen preobrazi družino, jo osvobodi dinamike sebičnosti, ki izhaja iz človeškega stanja in greha, jo osvobodi in obogati z novo vezjo, še močnejšo, a svobodno, v kateri ne prevladujejo interesi in družbene norme sorodstva, ampak jo poživlja hvaležnost, medsebojno priznavanje in služenje.
Bratje in sestre iz Astija, to razmišljanje sem želel podeliti z vami, ker so korenine moje družine po očetovi strani v vaši deželi. Korenine so pomembne! Zahvalimo se Bogu za dar življenja in za tiste, ki so nam ga dali. Predvsem pa se zahvalimo, ker nas je Jezus Kristus poklical, da smo del njegove družine, v kateri je pomembno izpolnjevati voljo Očeta, ki je v nebesih. In ta nova Jezusova družina, medtem ko daje nov pomen družinskim odnosom med zakonci, med starši in otroki, med brati in sestrami, hkrati tudi »prekvaša« življenje cerkvenih in civilnih skupnosti. Na primer, spodbuja hvaležnost, spoštovanje, sprejemanje in druge človeške vrednote.
In tu ponovno odkrivam pomen izraza »Fratelli tutti«, ki ste ga izbrali za ime nove ambulante, namenjene najbolj zapostavljenim ljudem. »Fratelli tutti« pomeni, da bodo tam, v tem okolju, družino tvorili ljudje, ki se bodo zdravili, skupaj z zdravniki, medicinskimi sestrami in vsemi drugimi prostovoljci, ki bodo tam delali. Družina, ki s tem delom skrbi za bolnike.
In tako v mestu, po vaseh, po župnijah beseda bratstvo ni samo lep izraz, ideal za sanjače, ampak ima temelj, Jezusa Kristusa, ki nas je vse naredil za brate in sestre in ima pot, evangelij, to je pot, kako hoditi v ljubezni, v služenju, v odpuščanju, v prenašanju bremen drug drugega.
Poglejte, najdražji, nekaj izhodišč za razmislek, ki jih podeljujem z vami, ko se spomnim izkušenj, ki sem jih doživel v Astiju. Najlepša hvala, da ste prišli. Prenesite moje pozdrave tistim, ki niso mogli priti.
In zdaj vas vabim, da skupaj zmolimo »Oče naš«, nato pa vam bom podelil blagoslov, vam in vsej škofijski skupnosti. In prosim, ne pozabite moliti zame! Hvala.
