Išči

Papež Frančišek vsako nedeljo in praznik vodi opoldansko molitev z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Papež Frančišek vsako nedeljo in praznik vodi opoldansko molitev z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.  (VATICAN MEDIA Divisione Foto)

Papež Frančišek: Sveti Duh nas spodbuja in nas popravlja

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij šeste velikonočne nedelje nam govori o Svetem Duhu, ki ga Jezus imenuje Paraklit (Tolažnik) (prim. Jn 14,15-17)«. S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo 6. velikonočno nedeljo.

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Paraklit je beseda, ki prihaja iz grščine in istočasno pomeni tolažnik in zagovornik. Sveti Duh nas torej ne pušča nikoli samih, nam je blizu, kot odvetnik, ki stoji obtožencu ob strani. Svetuje nam, kako odgovoriti tistemu, ki nas obtožuje. Zapomnimo si, da je veliki tožnik vedno hudič. Potisne te v grehe, v hotenje po grehu, v hudobijo. Razmislimo o teh dveh vidikih: njegova bližina v nas in njegova pomoč proti tistemu, ki nas obtožuje.

Njegova bližina. Sveti Duh, pravi Jezus, »ostane pri vas in je v vas« (prim. v. 17). Ne zapusti nas. Sveti Duh hoče biti z nami. Ni prehodni gost, ki nas iz vljudnosti obišče. Je življenjski sopotnik, stabilna navzočnost. Je Duh in želi prebivati v našem duhu. Potrpežljiv je in je z nami tudi, ko pademo. Ostaja, ker nas resnično ljubi. Ne pretvarja se, da nam hoče dobro in nas v težavah pusti same, ne, je zvest, iskren in pristen.

Nasprotno, če se znajdemo v preizkušnjah nas Sveti Duh tolaži in nam prinaša odpuščanje ter moč Boga. In ko nas postavi pred naše napake in nas popravlja, to počne z vljudnostjo. V njegovem glasu, ki govori na srce, sta vedno pečat nežnosti in toplina ljubezni. Seveda, Duh Tolažnik je zahteven, saj je resnični, zvesti prijatelj, ki nič ne skriva in nam predlaga, kaj spremeniti in kako rasti. Toda, ko nas popravlja, nas nikoli ne ponižuje ter nikoli ne vliva nezaupanja. Nasprotno, posreduje nam gotovost, da bomo z Bogom vedno zmogli. To je njegova bližina, lepa gotovost.

Drugi vidik. Duh Paraklit (Tolažnik) nas kot naš odvetnik brani pred tistim, ki nas obtožuje. Pred nas samimi, ko nočemo sebi dobro in si ne odpustimo do te mere, da si pravimo, da smo zgube in nič vredni. Pred svetom, ki zavrže tistega, ki ne ustreza njegovim shemam in njegovim modelom. Pred hudičem, ki je najodličnejši »tožnik« in delitelj (prim. Raz 12,10) in ki stori vse, da bi se čutili nesposobne in nesrečne.

Pred vsemi temi obtožujočimi mislimi nam Sveti Duh predlaga kako odgovoriti. Na kakšen način? Paraklit (Tolažnik) je tisti, kot pravi Jezus, ki nas bo »spomnil vsega, kar nam je Jezus rekel« (prim. Jn 14,26). On nas torej spominja evangeljskih besed, in nam tako omogoči, da odgovorimo tožniku hudiču, ne s svojimi besedami, temveč z Gospodovimi besedami. Predvsem pa nas spominja, da je Jezus vedno govoril o Očetu, ki je v nebesih in ga je tako dal spoznati ter nam je razodel njegovo ljubezen do nas, njegovih otrok. Če kličemo k Svetemu Duhu, se učimo sprejemati in spominjati se najbolj pomembne resničnosti v življenju, ki nas varuje pred obtožbami zla. In katera je najpomembnejša resničnost življenja?  Smo ljubljeni Božji otroci! Smo ljubljeni Božji otroci! To je najpomembnejša resničnost in Sveti Duh nas tega spominja.

Bratje in sestre, danes se vprašajmo: kličemo Svetega Duha, ga pogosto molimo? Ne pozabimo Nanj, ki nam je blizu, še več, je v nas! In še, prisluhnemo njegovemu glasu bodisi, ko nas spodbuja, bodisi ko nas popravlja? Odgovarjamo z Jezusovimi besedami na obtožbe zla na »sodiščih« življenja? Se spomnimo, da smo ljubljeni Božji otroci?

Naj nas Marija napravi dojemljive za glas Svetega Duha in občutljive za njegovo navzočnost.

Nedelja, 14. maj 2023, 12:44

Antifona Raduj se, Kraljica nebeška (Regina Coeli) je ena od štirih marijanskih antifon (druge so še Alma Redemptoris Mater, Ave Regina Coelorum in Salve Regina).
Papež Benedikt XIV. je leta 1742 predpisal, naj se jo moli namesto Angelovega češčenja in to stoje, kot znamenje zmage nad smrtjo, med velikonočnim časom, torej od velikonočne nedelje do binkošti.
Molimo jo kot Angelovo češčenje trikrat na dan: zjutraj, opoldne in zvečer, da bi posvetili dan Bogu in Mariji.
Ta starodavna antifona izhaja glede na pobožno izročilo iz VI. ali X. stoletja, medtem ko je njeno razširjenje dokumentirano v prvi polovici XIII. stoletja, ko je bila vključena v frančiškovski brevir. Sestavljajo jo štiri vrstice, ki končajo z aleluja. S to molitvijo se verniki obračajo na Marijo, Kraljico nebes, da bi se z njo veselili Kristusovega vstajenja.
Papež Frančišek je 6. aprila 2015 ravno med molitvijo Raduj se Kraljica nebeška dan po veliki noči svetoval, kakšno naj bo razpoloženje srca, ko se moli to molitev:
»V tej molitvi, ki ji daje ritem aleluja, se obračamo na Marijo in jo vabimo, da se veseli, saj je On, ki ga je nosila v svojem telesu, vstal, kakor je obljubil in se ji izročamo v priprošnjo. Dejansko pa je naše veselje odsev Marijinega veselja, saj je ona tista, ki je z vero ohranjala in ohranja, kar se je Jezusu zgodilo. Molimo torej to molitev z ganjenostjo otrok, ki so srečni, ker je njihova Mati srečna.«

Zadnje opoldanske molitve

Preberite vse >