Papež: Antropološka identiteta ženske je v nevarnosti. Kjer ni ženske, tam je samota

Andreja Červek – Vatikan

Članice Svetovne zveze ženskih katoliških organizacij so se s papežem srečale v soboto, 13. maja, tik pred generalnim zasedanjem, ki ta teden poteka v Assisiju. Sveti oče je izpostavil pomembnost molitve, s katero se naj spremlja udeleženke zasedanja, da se bodo pustile razsvetliti Svetemu Duhu, sam dogodek pa bo tako priložnost za obnovo njihovega misijonarskega zagona v skladu z izvornimi načeli, ki so jih postavile ustanoviteljice zveze.

Generalno zasedanje pa je naj prav tako priložnost, da se zazrejo v prihodnost z očmi in srcem, ki so odprti za svet, da prisluhnejo tožbam mnogih žensk po svetu, ki trpijo zaradi nepravičnosti, zapuščenosti, diskriminacije, revščine in nečloveškega obravnavanja.

»Svetovni observatorij za ženske, ki ste ga vzpostavile, vam bo dal smernice za prepoznavanje potreb in tako boste lahko postale “samarijanke“, sopotnice, ki vlivajo upanje in vedrino v srca, pomagajo in spodbujajo druge, da pomagajo lajšati mnoge telesne in duhovne potrebe človeštva,« je dejal papež.

Brez ženske ostane samota

Poudaril je, da je danes nujno treba »najti mir na svetu, ki se začne predvsem v srcu, bolnem srcu, ki ga razdvajata sovraštvo in mržnja«. Poleg miru pa je v nevarnosti tudi »antropološka identiteta ženske, saj se jo izrablja kot sredstvo, kot argument za politične debate in kulturne ideologije, ki zanemarjajo lepoto, s katero je ženska bila ustvarjena«.

»Treba je bolj ovrednotiti njene sposobnosti za odnose in darovanje,« je izpostavil papež in dodal, da morajo »moški bolje razumeti bogastvo vzajemnosti, ki ga prejemajo od ženske«, da bi se tako »obnovili tisti antropološki elementi, ki zaznamujejo človeško identiteto ter z njo identiteto ženske in njeno vlogo v družini in družbi, kjer nikoli ne neha biti utripajoče srce«. »In če želimo vedeti, kaj je človeštvo brez ženske, kaj je moški brez ženske, imamo to na prvi strani Svetega pisma: samota. Moški brez ženske je sam. Človeštvo brez ženske je samo. Kultura brez ženske je sama. Kjer ni ženske, je samota, suha samota, ki povzroča žalost in vsako vrsto škode človeštvu. Kjer ni ženske, tam je samota.«

Ustvarjati življenje in ga braniti

Sveti oče je spregovoril o Devici Mariji kot »vzoru ženske par excellence«, ki »v polnosti živi dar in nalogo: dar materinstva in nalogo, da skrbi za svoje otroke v Cerkvi«. »Tudi ve kot ženske,« se je obrnil na zbrane, »imate ta dar in to nalogo v vsakem okolju, v katerem ste navzoče, zavedajoč se, da so brez vas ta okolja samotna«.

»Marija vas uči, da ustvarjate življenje in ga vedno branite, da z nežnostjo in sočutjem oblikujete

 odnose z drugimi in povezujete tri jezike: jezik uma, srca in rok, ki morajo biti usklajeni. Kar misli glava, to čuti srce in to počnejo roke; kar delajo roke, naj je usklajeno s tem, kar se čuti in kar se misli. Kot se povedal že ob drugih priložnostih, verjamem, da ženske imajo to sposobnost, da mislijo to, kar čutijo, čutijo to, kar mislijo in delajo, in delajo to, kar čutijo in mislijo. Spodbujam vas, da še naprej nudite to občutljivost pri služenju drugim.«

Moč prihaja iz povezanosti z Bogom

Papež je spomnil na Fatimo – na dan srečanja je namreč potekal praznik Marijinega prikazanja fatimskim pastirčkom – in dejal, da se je sredi tišine in samote polj ženska, dobra in polna svetlobe, srečala z revnimi in preprostimi otroki. »Kot pri vseh velikih stvareh, ki jih dela Boga, je prizor zaznamovan z revščino in ponižnostjo. Ti pastirčki predstavljajo tudi nas – vse človeštvo –, krhke in majhne, lahko bi rekli celo nekoliko zmedene in prestrašene pred dogodki, ki se dogajajo v življenju in ki jih včasih ne razumemo, ker nas ti dogodki presegajo in spravijo v krizo.«

»V tem kontekstu, zaznamovanem s šibkostjo, se moramo vprašati: Kaj je Marijo naredilo močno? Kaj je dalo moč pastirjem, da so storili, kar jih je prosila? Kaj je skrivnost, ki je te krhke in majhne osebe spremenila v pristne priče evangeljskega veselja? Drage sestre, skrivnost vsakega učenca in razpoložljivosti za poslanstvo se nahaja v gojenju te notranje povezanosti s “sladkim gostom duše“, ki nas vedno spremlja: ljubezen do Boga in združenost z Njim kot mladike s trto, da bi kot Marija živele polnost biti ženska z zavedanjem, da ste izbrane in da ste protagonistke zveličavnega Božjega dela.«

Ostati povezani s Cerkvijo

Kot je dodal, pa to ni dovolj. »Ta notranja združenost z Jezusom se mora kazati navzven. Izraziti se mora tako, da ostajamo v občestvu s Cerkvijo, s svojo družino in s svojo organizacijo, ki nam pomagajo zoreti v veri. To pomeni dati vrednost vsem pobudam, ki jih izvajamo. Treba je moliti za dela in delati z molitvijo. Na ta način bomo usklajeni s poslanstvom celotne Cerkve. To je tudi bistvo sinodalnosti, tisto, zaradi česar se čutimo protagoniste in soodgovorne za dobro Cerkve, da znamo vključiti razlike in delovati v cerkveni harmoniji.«

Sveti oče je ob koncu govora spodbudil, naj z navdušenjem nadaljujejo svoje projekte in dejavnosti v korist evangelizacije, pri tem pa sledijo notranjemu glasu Svetega Duha ter so poslušne notranjim dotikom. »Jezus naj vas blagoslovi in Fatimska Devica naj varuje vas in vaše družine. Molim za sadove vašega zasedanja. Govorite jasno, razpravljajte, nekoliko pa se tudi prepirajte, saj je to dobro in vam bo pomagalo hoditi dalje,« je še dejal papež in sklenil s prošnjo za molitveno spremljanje.