Papežev obisk na Madžarskem v znamenju miru in prihodnosti za Evropo

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Kot je dejal Bruni, je tokratni obisk izpolnitev »obljube«, ki jo je sveti oče dal madžarskemu ljudstvu septembra leta 2021, ko je v Budimpešti vodil sveto mašo ob zaključku evharističnega kongresa. Papež Frančišek bo drugi Petrov naslednik, ki bo obiskal Madžarsko. V 90-ih letih prejšnjega stoletja jo je namreč dvakrat obiskal papež Janez Pavel II.

Sveti oče se bo v madžarski prestolnici, ki je znana tudi kot »mesto mostov«, in v katero od 24. februarja 2022 nenehno prihajajo begunci iz Ukrajine, srečal z različnimi stvarnostmi: s predstavniki civilnih in političnih oblasti, s škofi in kardinali, prebežniki in begunci (med katerimi je veliko Ukrajincev), z mladimi, z bolnimi otroki ter s predstavniki sveta znanosti in kulture. Prvotnemu programu, ki je bil objavljen na začetku, je bilo naknadno dodano še srečanje z grkokatoliško skupnostjo.

Med desetimi srečanji, izmed katerih bodo nekatera zasebna, bo imel papež Frančišek šest govorov, vsi bodo v italijanščini. V središču bodo naslednje teme: enotnost Evrope, prihodnost mladih, ekumenski dialog, spodbuda za Cerkev, ki je doživela obdobja preganjanja, ter seveda drama vojne in poziv k miru – Madžarska ima namreč 135 kilometrov skupne meje z Ukrajino. Gre za področje, skozi katero z avtobusi, vlaki ali avtomobili v več kilometrskih kolonah prihaja veliko beguncev: nekateri se ustavijo na Madžarskem, mnogi pa pot nadaljujejo v Nemčijo, Italijo, na Nizozemsko in v druge države.

Bruni je zatem spomnil, da je Madžarska dolgo časa trpela zaradi totalitarnega režima, ki je še posebej ostro zatiral vero, predvsem vez vernikov z Rimom. Dežela ne pozablja svojih škofov, duhovnikov in vernikov, ki so bili umorjeni ali jim je bila odvzeta svoboda. Prav tako se spominja časov »skrite Cerkve«, ko so bili duhovniki posvečeni na skrivaj in so delali v tovarnah, ter svetnikov in blaženih, ki »še danes govorijo«. Direktor Tiskovnega urada Svetega sedeža je ob tem omenil kardinala Jozsefa Mindszentyja (1892‒1975), ki mu je papež Frančišek leta 2019 priznal junaške kreposti. Njegova zgodba vere, upora in trpljenja je po Brunijevih besedah pomembna za razumevanje madžarskega katolištva.

Sveti oče se bo s predsednico države Katalin Novák srečal v Sandorjevi palači iz 19. stoletja. Sledilo bo srečanje s predsednikom vlade Viktorjem Orbanom v nekdanjem karmeličanskem samostanu. Papež Frančišek se je z njim srečal že trikrat, nazadnje aprila 2022, po njegovi ponovni izvolitvi. Tako s predsednico kot s premierjem se bo sveti oče srečal zasebno.

Zaseben bo tudi obisk otrok v Inštitutu blaženega Lázsla Batthányja-Strattmanna v soboto, 29. aprila. Poimenovan je po madžarskem zdravniku, ki je zdravil slepe in revne otroke. Trenutno ga vodi redovnica, ki ji pravijo »madžarska Mati Terezija«. Zavod sprejema slabovidne otroke in otroke s posebnimi potrebami. Papež se bo zatem srečal z revnimi in begunci različnih narodnosti, »mnogi izmed njih so iz sosednje Ukrajine«. Poleg tega bodo na programu obiska v Budimpešti srečanja, ki so stalnica vsakega apostolskega potovanja: s civilnimi oblastmi in diplomatskim zborom, srečanje s škofi, duhovniki, semeniščniki in posvečenimi osebami, zasebno srečanje z jezuiti na nunciaturi ter srečanje z mladimi. Sklepna sveta maša bo potekala na Trgu Kossuth Lajos, sledila bo opoldanska molitev Raduj se, kraljica nebeška. Zatem bo papež srečal predstavnike grkokatoliške skupnosti. Le-ta šteje okoli 400.000 vernikov, ki živijo na različnih koncih države in v tujini. So različnega izvora in pričajo o tem, da so bile te dežele v času turških vpadov na sosednjih območjih zatočišče za številne kristjane.

Sveti oče bo vse tri dni ostal v Budimpešti, program ne predvideva obiska drugih pomenljivih krajev kot so benediktinska opatija v Pannonhalmi, ki predstavlja referenčno točko za dialog z brati različnih krščanskih veroizpovedi. Ekumenizem bo sicer skupaj z ekološkimi izzivi ena izmed tematik v papeževih govorih. Spregovoril bo tudi o novih generacijah, življenju in družini, o čemer se je že pogovarjal za zaprtimi vrati septembra leta 2021 z Viktorjem Orbanom in nekdanjim predsednikom Janosem Aderjem, ter o miru in vojni. Glede na to, da je Budimpešta le nekaj sto kilometrov oddaljena od Ukrajine, »lahko gotovo pričakujemo tudi papeževe besede bolečine zaradi tega konflikta ter prizadevanja za mir,« je še poudaril Bruni.

Dodal je, da je težko, da v osrčju Evrope, ki ga predstavlja Madžarska, ne bi razmišljali o Evropski uniji »z vidika prihodnosti«. Kot je dejal tiskovni predstavnik Svetega sedeža, bo papež preko Madžarov namenil »besedo celotni Evropi, ki se je rodila zahvaljujoč gorečnosti za izgradnjo skupnosti narodov – gorečnosti, ki je morda z leti oslabela«; prav tako bo izpostavil vprašanje vloge Evrope in Evropejcev v tem času, tako na političnem kot tudi na socialnem in kulturnem področju. Evropa ima tudi zaradi svoje zgodovine odgovornost pri prizadevanjih za svetovni mir.

Papežu Frančišku se bosta na apostolskem potovanju poleg delegacije, ki ga običajno spremlja, pridružila še prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve msgr. Claudio Gugerotti in prefekt dikasterija za škofe Robert Francis Prevost. Na letalu bo tudi uslužbenka governatorata. Na vprašanje o morebitnih srečanjih s predstavniki pravoslavne Cerkve, ki so povezani z moskovskim patriarhatom, vključno z metropolitom Hilarionom, ki je bil lani premeščen v Budimpešto, ter s predstavniki protestantske skupnosti, ki je na Madžarskem zelo prisotna, je Bruni odgovoril, da ti zaenkrat niso na programu, vendar pa ne izključuje možnosti zanje ali prisotnosti omenjenih oseb na različnih srečanjih.