Išči

"Vaša skrb naj ne bo volilno soglasje ali osebni uspeh, temveč vključevanje ljudi, duh podjetnosti, omogočanje, da sanje zacvetijo, da ljudje začutijo lepoto pripadnosti skupnosti." "Vaša skrb naj ne bo volilno soglasje ali osebni uspeh, temveč vključevanje ljudi, duh podjetnosti, omogočanje, da sanje zacvetijo, da ljudje začutijo lepoto pripadnosti skupnosti."   (VATICAN MEDIA Divisione Foto)

Sveti oče: Potrebna je »dobra politika«, vojna je poraz politike

Papež Frančišek je v soboto, 18. marca, v avdienco sprejel mlade, vključene v družbenopolitično formacijo v okviru projekta Policoro Italijanske škofovske konference. Med srečanjem je dejal, da danes »politika ne uživa dobrega slovesa« predvsem zato, ker je neučinkovita in oddaljena od življenja ljudi. Poudaril je, da mora dober politik vključevati ljudi, skrbeti za duha podjetnosti in jim dati občutek lepote pripadnosti skupnosti.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Projekt Policoro od leta 1995 deluje v okviru Italijanske škofovske konference. Namenjen je reševanju problema brezposelnosti med mladimi, in sicer s pomočjo formacije za novo kulturo dela. Pospešuje in podpira podjetniško dejavnost, upoštevajoč subsidiarnost, solidarnost in legalnost ter načela, ki so v skladu z družbenim naukom Cerkve.

Sveti oče je po uvodnih pozdravih najprej spomnil, da je potreba po Projektu nastala »od spodaj«, iz potrebe, da bi se mladi »usposobili za služenje v družbi in politiki«, ter bi lahko sodelovali pri formaciji drugih mladih. Zatem se je papež zaustavil ob temi miru, ki je v letošnjem letu v središču njihovih dejavnosti. »To je tema, ki ne sme manjkati na področju družbenopolitične formacije, žal pa je zaradi trenutnih razmer tudi nujna. Vojna je poraz politike. To je treba poudariti: vojna je poraz politike. Hrani se s strupom, ki v drugem človeku vidi sovražnika. Ob vojni se lahko osebno prepričamo o nesmiselnosti oboroževanja in uporabe orožja za reševanje konfliktov. Nekdo mi je dejal, da bi lahko odpravili lakoto v svetu, če eno leto ne bi izdelovali orožja. Potrebna je torej "boljša politika" (prim. Okrožnica Fratelli tutti, 5. poglavje), ki predpostavlja prav to, kar počnete vi, tj. vzgoje za mir. To je odgovornost vseh. Potrebno se je vojskovati, ampak na drugačen način, potrebna je notranja vojna, vojna s samimi seboj, da bi delali za mir.

Danes politika ne uživa dobrega ugleda, zlasti med mladimi, saj vidijo škandale in veliko stvari, ki jih vsi poznamo. Vzrokov je veliko, vendar pa kako ne bi pomislili na korupcijo, neučinkovitost in oddaljenost od življenja ljudi? Prav zato je še bolj potrebna dobra politika. In ljudje so tisti, ki naredijo razliko. To vidimo v lokalnih upravah: razlika je, če je župan ali svetnik na razpolago ali ne; eno je politika, ki prisluhne stvarnosti, ki prisluhne revnim, drugo pa politika, ki je zaprta v palačah, t.i. "destilirana" politika.

Na misel mi prihaja svetopisemska zgodba o kralju Ahabu in Nabotovem vinogradu. Kralj si želi prilastiti Nabotov vinograd, da bi povečal svoj vrt; vendar pa ga Nabot noče in ne more prodati, saj je ta vinograd dediščina njegovih očetov. Kralj je jezen in "kuha mulo", kot razvajen otrok. Zato njegova žena, kraljica Jezabela, reši težavo tako, da na podlagi lažne obtožbe odstrani Nabota. Tako je Nabot ubit in kralj vzame njegov vinograd. Ahab predstavlja najslabšo politiko; takšno, ki gre naprej in si utira prostor tako, da likvidira druge; ki se ne zavzema za skupno dobro, ampak za posebne interese in uporablja vsa sredstva, da bi jih dosegla. Ahab ni oče, je gospodar in njegovo vladanje je nadvlada. Sveti Ambrož je o tej svetopisemski zgodbi napisal knjižico z naslovom Nabotov vinograd. Ambrož na nekem mestu, ko se obrača na mogočnike, zapiše: "Zakaj odrivate tiste, ki so deležni dobrin narave, in samo zase zahtevate posedovanje naravnih dobrin? Zemlja je bila ustvarjena v občestvu za vse, za bogate in revne. [...] Narava ne ve, kaj so bogati, ona, ki rojeva vse enako revne. Ko se rodimo, nimamo oblačil, na svet ne pridemo obloženi z zlatom in srebrom. Ta zemlja nas rodi gole, potrebne hrane, obleke in pijače. Narava [...] nas ustvari vse enake in nas vse enako zapre v naročje groba" (1,2). To majhno, a dragoceno delo svetega Ambroža vam bo koristilo pri vaši formaciji. Politika, ki izvaja oblast kot prevlado in ne kot služenje, ni sposobna skrbeti, tepta revne, izkorišča zemljo in se spopadov loteva z vojno, ne zna voditi dialoga.

Kot pozitiven svetopisemski primer pa lahko vzamemo lik Jožefa, Jakobovega sina. Spomnite se, da so ga bratje iz zavisti prodali kot sužnja in je bil odpeljan v Egipt. Tam je po določenih dogodkih osvobojen, vstopi v faraonovo službo in postane neke vrste kraljev namestnik. Jožef se ne obnaša kot gospodar, ampak kot oče: skrbi za deželo; ko nastopi lakota, organizira zaloge žita za skupno dobro, tako da faraon ljudem reče: "Storite, kar vam [Jožef] reče" (1 Mz 41,55) – isti stavek, ki ga bo Marija rekla služabnikom na svatbi v Kani glede Jezusa. Jožef, ki je osebno trpel krivico, ne išče lastnih interesov, ampak interese ljudstva, osebno plača za skupno dobro, postane obrtnik miru, tke odnose, ki so sposobni prenoviti družbo. Don Lorenzo Milani je zapisal: "Problem drugih je enak mojemu. Če želimo, da bi iz tega izšli skupaj, je to politika. Če želimo iz tega izstopiti sami, je to pohlep." Tako preprosto je.

Ta dva svetopisemska primera, eden negativen in drugi pozitiven, nam pomagata razumeti, kakšna duhovnost lahko hrani politiko. Izpostavil bom le dva vidika: nežnost in rodovitnost. Nežnost »je ljubezen, ki postane blizu in konkretna. [...] Je pot, po kateri hodijo najpogumnejši in najmočnejši moški in ženske. Sredi političnega delovanja nas morajo ganiti najmanjši, najšibkejši, najrevnejši: 'pravico' imajo, da nam vzamejo dušo in srce" (Okrožnica Fratelli tutti, 194). Rodovitnost je posledica delitve, dolgoročnega pogleda, dialoga, zaupanja, razumevanja, poslušanja, podarjenega časa, pripravljenih in ne prestavljenih odgovorov. Pomeni gledati v prihodnost in vlagati v prihodnje generacije; začenjati procese in ne zasedati prostore. To je zlato pravilo: ali je tvoja dejavnost zato, da zasede prostor zate? To ne gre. Za tvojo skupino? To ne gre. Čas je nad prostorom.«

Sveti oče je ob koncu govora mladim predlagal nekaj vprašanj, ki bi si jih moral zastaviti vsak dober politik: »"Koliko ljubezni sem vložil v svoje delo? Na kakšen način sem pomagal ljudstvu napredovati? Kakšen pečat sem pustil v življenju družbe? Kakšne resnične vezi sem vzpostavil? Katere pozitivne sile sem sprostil? Koliko družbenega miru sem zasejal? Kaj sem naredil na položaju, ki mi je bil zaupan?" (ibid., 197). Vaša skrb naj ne bo volilno soglasje ali osebni uspeh, temveč vključevanje ljudi, duh podjetnosti, omogočanje, da sanje zacvetijo, da ljudje začutijo lepoto pripadnosti skupnosti. Soudeležba je balzam na ranah demokracije. Vabim vas, da prispevate svoj delež, sodelujete in k temu povabite svoje vrstnike, vedno s ciljem in slogom služenja. Politik je služabnik; kadar politik ni služabnik, je slab politik; ni politik.

Hvala za vaše prizadevanje. Pojdite naprej in naj vas Marija spremlja. Iz srca vas blagoslavljam in vas prosim, da molite zame. Hvala.«

Prisluhni prispevku
Ponedeljek, 20. marec 2023, 13:00