Sveti oče: Moralna teologija naj bo pozorna na realno življenje

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Po uvodnih pozdravih in zahvalah je sveti oče spomnil, da drugi vatikanski koncil pravi, da mora moralna teologija, ki svojo razlago zajema iz Svetega pisma, vernikom pomagati razumeti veličino njihove poklicanosti, da v svet prinašajo Kristusovo ljubezen (prim. Odlok Optatam totius, 16). »Temelj vsakega teološko-moralnega predloga je navsezadnje naslednji: naše vodilo, vodilo naših osebnih odločitev in naše življenjske poti je Božja ljubezen. Zato so moralni teologi, misijonarji in spovedniki poklicani, da vstopijo v živ odnos z Božjim ljudstvom in vzamejo nase zlasti krik poslednjih; da razumejo njihove resnične težave, gledajo na življenje z njihovega zornega kota ter jim ponudijo odgovore, ki odsevajo luč Očetove večne ljubezni (prim. Sporočilo ob 150-letnici razglasitve sv. Alfonza Marije Ligvorija za cerkvenega učitelja). Zvesti alfonzijanskemu izročilu si prizadevate ponuditi predlog krščanskega življenja, ki sicer spoštuje zahteve glede teološkega razmisleka, vendar pa naj ne bo hladna, pisarniška morala; rekel bi "kazuistična" – to pravim zato, ker sem jaz v tistih časih študiral "kazuistično" moralo. Pomislite, da nismo smeli brati Häringove prve knjige, "Kristusova postava". Govorili so, da je heretična, da je ne smemo brati. Jaz sem študiral to moralo: "Če na oltarju manjkata dve sveči, je smrtni greh, če manjka samo ena, je mali greh" ... Hvala Bogu, da je to minilo, to je bila hladna pisarniška morala. Od vas se zahteva predlog, ki je odgovor na pastoralno razločevanje, polno usmiljene ljubezni, usmerjeno v razumevanje, odpuščanje, spremljanje in predvsem vključevanje (prim. Posinodalna apostolska spodbuda Amoris laetitia, 312)«.

Zatem je papež Frančišek spregovoril o temi vesti in njenem oblikovanju, ki je bila v središču prvega dela simpozija. »To je pomembna tema. Ob kompleksnih in hitrih epohalnih spremembah, ki jih živimo, bodo namreč le ljudje z zrelo vestjo lahko v družbi uresničevali zdrav evangeljski protagonizem v službi bratom. Vest je navsezadnje predvsem prostor, kjer je vsak človek "sam z Bogom, čigar glas zveni v njegovi notranjosti" (Pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 16). Beseda, ki jo izgovarja, ni njena lastna, ampak prihaja od same Besede Stvarnika, ki je postal meso, da bi bil z ljudmi (prim- B. Häring, Svobodni v Kristusu, I). In prav v šoli Utelešene Besede se vsakdo uči dialoga z drugimi ter goji težnjo po univerzalnem bratstvu, ki je vkoreninjeno v priznavanju nedotakljivega dostojanstva vsake osebe (prim. Okrožnica Fratelli tutti, 8; Gaudium et spes, 16)«.

Udeleženci simpozija so se zaustavili tudi ob nekaterih vprašanjih bioetike. To področje je po papeževih besedah kompleksno, zato je prisotne povabil, naj gojijo »potrpežljivost poslušanja in soočanja, kot priporoča sveti Alfonz za konfliktne situacije«. Ne bojte se. Poslušati. »To bo temeljnega pomena pri iskanju skupnih rešitev, ki priznavajo in zagotavljajo spoštovanje svetosti vsakega življenja v vsakem stanju. To poslušanje bo nato odločilno obogatilo sprejetje transdisciplinarnih raziskovalnih metod (prim. Apostolska konstitucija Veritatis gaudium, 4c), ki bodo pomagale soočati nove izzive z večjo kompetentnostjo in kritičnostjo, v luči evangelija in človeške izkušnje (prim. Gaudium et spes, 46). Le tako bo mogoče na področju bioetike razviti razumne in trdne argumente, vkoreninjene v veri, primerne za odrasle in odgovorne vesti ter sposobne spodbuditi družbenopolitično razpravo. Izogibati se moramo ekstremistični polarizacijski dinamiki, ki je bolj značilna za medijske razprave kot za zdravo in plodovito znanstveno ter teološko raziskovanje: raje uporabite načelo, ki ga je vedno nakazoval sveti Alfonz, "srednja pot", ki ni diplomatsko ravnotežje. Ne, srednja pot je ustvarjalna, izhaja iz ustvarjalnosti in ustvarja.
Bioetični predlog mora biti pozoren na resnične drame ljudi, ki so pogosto zmedeni, ko se soočajo z moralnimi dilemami življenja. Zato vam priporočam, da sadove svojega dela naredite dostopne tako, da uporabite "ljudski jezik". Da boste vedno na strani konkretnega človeka, uporabljajte orodja etičnega razmišljanja, da bi mogli zgraditi trdne nasipe, ki ga branijo pred razširjeno miselnostjo storilnosti in odmetavanja (prim. Okrožnica Laudato si', 130-136)«.

Tretji vidik, o katerem so razmišljali udeleženci simpozija, in o katerem je spregovoril tudi papež Frančišek, pa so bila vprašanja s področja družbene morale. »Tudi na tem področju je danes potreben temeljit razmislek. Okoljska kriza, ekološki prehod, vojna, finančni sistem, ki lahko pogojuje življenje ljudi celo do te mere, da ustvarja nove sužnje; izziv gradnje bratstva med ljudmi in ljudstvi: ta vprašanja nas morajo spodbujati k raziskovanju in dialogu.
"Gospod je cilj zgodovine" (Gaudium et spes, 45) in namen človeškega rodu, prenovljenega v Kristusu, je rasti kot Božja družina (prim. prav tam, 40). To je cilj našega dela! Poskušajmo torej ponižno in modro vstopiti v zapleteno tkivo družbe, v kateri živimo, da bi dobro poznali njeno dinamiko in da bi moškim in ženskam našega časa predlagali ustrezne poti zorenja v tej smeri (prim. Gaudium et spes, 26). In govorim o poteh, o ustreznih poteh, ne o matematičnih rešitvah. Težave se rešujejo tako, da hodimo kot Cerkev, kot Božje ljudstvo. Potrebno je hoditi z ljudmi v moralnem stanju, v katerem se nahajajo. Hoditi z njimi in iskati pot za rešitev njihovih težav; vendar pa je potrebno hoditi, ne pa sedeti kot zdravniki, ki s prstom žugajo in obsojajo, ne da bi jih skrbelo. V zadnjih letih smo se soočali z resnimi moralnimi vprašanji, kot so migracije in pedofilija; danes vidimo, da je nujno potrebno dodati druga, kot so dobički v rokah peščice ter delitev svetovnih sil. Tudi te izzive sprejmimo z zaupanjem, pripravljeni "dati razlog upanja, ki je v nas" (prim. 1 Pt 3,15)«.

Ob koncu nagovora je sveti oče povedal, kaj Cerkev pričakuje od Papeške akademije Alfonsiana: »Da bo znala uskladiti znanstveno strogost in bližino svetemu Božjemu ljudstvu; da bo dajala konkretne odgovore na resnične probleme, da bo spremljala in oblikovala moralne predloge, pozorne na zveličavno Resnico in dobro ljudi. Naj vam Sveti Duh pomaga, da boste oblikovalci vesti, učitelji tistega upanja, ki odpira srce in vodi k Bogu«.