Sporočilo svetega očeta Frančiška za 26. slovesno javno sejo Papeških akademij
Papež Frančišek
Dragemu bratu
kardinalu Joséju Tolentinu de Mendonçi,
prefektu Dikasterija za kulturo in vzgojo,
predsedniku Sveta za koordinacijo med papeškimi akademijami
Ob XXVI. slovesni javni seji Papeških akademij sem vesel, da vam lahko namenim, gospod kardinal, najboljše želje za službo Predsednika Sveta za koordinacijo med Papeškimi akademijami. Z imenovanjem za prefekta Dikasterija za kulturo in vzgojo ste namreč prevzeli tudi to nalogo, ki jo je treba vršiti v duhu in po zasnovi apostolske konstitucije Praedicate Evangelium (prim. čl. 162). Hkrati želim izraziti svojo hvaležnost kardinalu Gianfrancu Ravasiju, ki je petnajst let predsedoval Svetu za koordinacijo in dal znatno spodbudo življenju Papeških akademij in dvignil vrednost javnih sej. Nato z veliko hvaležnostjo pozdravljam predsednike in navzoče člane, kakor tudi odlične predstavnike oblasti in tiste, ki sodelujejo na tradicionalnem srečanju, na katerem vsaka akademija po vrsti predstavi tematiko, ki zadeva njeno področje delovanja.
Na sedanjem javnem zasedanju je glavno vlogo imela Odlična papeška akademija za literaturo in umetnost Virtuosi al Pantheon, najstarejša ustanova v Svetu papeških akademij. Predsednik prof. Pio Baldi in akademiki so za tokratno nagrado spodbudili predloge tistih, ki se v različnih vlogah ukvarjajo s sakralno arhitekturo, torej z načrtovanjem, opremljanjem, liturgičnim prilagajanjem, obnavljanjem in ponovno uporabo prostorov, namenjenih bogoslužju, ob upoštevanju novih teženj in sodobnega arhitekturnega jezika.
Tema je nadvse pomembna in aktualna, ker je vedno živa in včasih celo živahna razprava o predlogih za prenovo sakralne arhitekture, ki ima težavno nalogo, da predvsem v novih četrtih tako na obrobju mest kot tudi v majhnih urbanih središčih ustvarja primerne prostore, v katerih lahko krščanska skupnost dostojno obhaja sveto bogoslužje v skladu z naukom 2. vatikanskega koncila.
Dobro vemo, kako pomembno je okolje obhajanja za spodbujanje molitve in čuta za občestvo. Prostor, svetloba, akustika, barve, podobe, simboli in liturgična oprema predstavljajo temeljne prvine tiste resničnosti, tistega človeškega in božanskega dogodka hkrati, ki je bogoslužje.
Zato bi se rad skliceval na nedavno apostolsko pismo Desiderio desideravi, ki je bilo posvečeno ravno liturgični formaciji Božjega ljudstva, da bi poudaril dva vidika, ki prav gotovo lahko veljata tudi za arhitekturno in umetniško problematiko. V prvi vrsti je nujno ponovno odkriti simbolni jezik in ga znati razumeti: »Zaradi izgube sposobnosti za razumevanje simbolične vrednosti telesa in vsake ustvarjenine je simbolna govorica bogoslužja za sodobnega človeka skoraj nedostopna. Vendar pa ne gre za to, da bi se odpovedali temu jeziku: ne moremo se mu odpovedati, ker je to tisto, kar je izbrala Presveta Trojica, da nas je dosegla v mesu Besede. Nasprotno, gre za ponovno pridobitev sposobnosti za postavljanje in razumevanje bogoslužnih simbolov« (št. 44).
Drug bistveni vidik je navdih umetniške in arhitekturne ustvarjalnosti, ki v krščanski viziji privre ravno iz bogoslužnega življenja, iz delovanja Duha in ne zgolj iz človekove subjektivnosti: »Potem moramo vedeti – nadaljuje apostolsko pismo – kako Sveti Duh deluje v vsakem obhajanju: umetnost obhajanja mora biti v sozvočju z delovanjem Duha. Samo tako bo prosta subjektivizmov […] in kulturalizmov […]. Nekemu obrtniku zadošča tehnika; umetnik pa poleg tehničnega znanja ne more brez navdiha, ki je pozitivna oblika posedovanja. Pravi umetnik ne poseduje umetnosti, ona poseduje njega« (št. 49-50).
Ko sprejemam predloge, ki so jih Papeške akademije oblikovale za letošnjo nagrado, z veseljem skupaj z Zlato medaljo pontifikata dodeljujem nagrado Papeških akademij Studiu OPPS za preureditev in bogoslužno prilagoditev kapele Fundacije Svetih Frančiška Asiškega in Katarine Sienske v Rimu.
Z veseljem nato podeljujem Srebrno medaljo pontifikata arhitektki Federici Frino za projekt nove cerkve sv. Tomaža v Pontederi.
Dragi brat, vam in vsem akademikom želim rodovitno prizadevanje na njihovih področjih raziskovanja in služenja, in ko vas izročam materinskemu varstvu Device Marije, ki je Tempelj in Skrinja nove zaveze, se priporočam vašim molitvam ter vam in vsem navzočim iz srca podeljujem apostolski blagoslov.
Iz Vatikana, 14. marca 2023
