Pri papežu tajvanski budistični menihi: Kultura srečanja gradi mostove in odpira okna

Andreja Červek – Vatikan

Avdienca s predstavniki humanističnega budizma v Tajvanu, ki jih je spremljala delegacija katoliške Cerkve, »pričuje o prijateljskem duhu in sodelovanju«, ki ju gojijo kot »verniki, trdno ukoreninjeni v svoje verske poti«, je dejal papež Frančišek. Spomnil je na njihovega učitelja Hsinga Yuna, ustanovitelja samostana Fo Guang Shan, ki je bil znan po vsem svetu zaradi svojega prispevka k humanističnemu budizmu, bil pa je tudi »učitelj medverske gostoljubnosti«.

»Vaš obisk, ki ste ga poimenovali vzgojno romanje, predstavlja prednostno priložnost za napredovanje kulture srečanja, v kateri sprejemamo tveganje, ko se odpiramo drugim v zaupanju, da bomo v njih odkrili prijatelje, brate in sestre, ter se na ta način učimo in še bolj odkrivamo sami sebe. Ko namreč doživljamo druge v njihovi raznolikosti, smo spodbujeni, da izstopimo iz sebe ter sprejmemo in objamemo naše razlike.«

Kultura srečanja gradi mostove in odpira okna za svete vrednote

Po papeževih besedah je »medversko vzgojno romanje« lahko vir za veliko obogatitev, saj »ponuja mnogotere priložnosti za srečanje, medsebojno seznanjanje in vrednotenje naših različnih izkušenj«. »Kultura srečanja gradi mostove in odpira okna za svete vrednote in načela, ki navdihujejo druge. Ruši zidove, ki ločujejo ljudi in jih držijo v ujetništvu predsodkov ali brezbrižnosti.«

Vzgojno romanje na svete kraje nekega verstva lahko obogati naše spoštovanje do posebnosti njegovega pristopanja k božanskemu. »Umetniška dela, ki nas obdajajo v Vatikanu in celotnem Rimu, odražajo prepričanje, da je v Jezusu Kristusu sam Bog postal “romar“ v tem svetu zaradi ljubezni do naše človeške družine,« je dejal papež. »Za kristjane Bog, ki je postal eden od nas po Jezusovi človeškosti, še naprej vodi ljudi na romanju svetosti, na katerem obnavljamo in rastemo v svoji podobnosti Njemu ter postajamo “deležni božanske narave“ (2 Pt 1,4), kot pravi sveti Peter.«

Verstva so tesno povezana z vzgojo in izobraževanjem

Papež je nadaljeval, da so verniki skozi zgodovino ustvarili svete čase in kraje kot oaze srečanja, kjer moški in ženske lahko črpajo potreben navdih za modro in dobro življenje. Na ta način »prispevajo k celostni vzgoji človeške osebe«, s tem ko »vključujejo glavo, roke, srce in dušo«

 ter človeku pomagajo doživeti »harmonijo človeške integritete, torej vso lepoto te harmonije« (glej srečanje o globalnem vzgojnem sporazumu Verstva in vzgoja, 5. oktober 2021).

Te oaze srečanja so še bolj potrebne v našem času, v katerem je »nenehno pospeševanje sprememb pri človeštvu in na planetu danes povezano s pospeševanjem življenjskega in delovnega ritma« (Laudato si’, 18). Ta stvarnost se odraža tudi v verskem življenju in kulturi ter »zahteva ustrezno izobraževanje in vzgojo mladih o brezčasnih resnicah ter o zanesljivih metodah molitve in vzpostavljanja miru«. Papež je poudaril, da »so verstva bila vedno tesno povezana z vzgojo in izobraževanjem, saj so verske dejavnosti spremljale vzgojne, šolske in akademske dejavnosti. Tako kot v preteklosti tudi danes želimo z modrostjo in človečnostjo naših verskih izročil spodbujati prenovljeno vzgojno delovanje, ki lahko pripomore k rasti univerzalnega bratstva v svetu« (glej srečanje o globalnem vzgojnem sporazumu Verstva in vzgoja, 5. oktober 2021).

Globlje srečanje s sabo in drugimi

Sveti oče je zbranim budističnim menihom zaželel, da bi jih njihovo »vzgojno romanje« vodilo v »globlje srečanje s sabo in drugimi, s krščansko tradicijo in lepoto sveta, ki je naš skupni dom«. »Naj je vaš obisk Rima bogat s trenutki pristnih srečanj, ki bodo postali dragocene priložnosti za znanje, modrost, dialog in razumevanje,« je sklenil.