Sveti oče: Ni vse, kar omogoča tehnologija, dopustno z etičnega vidika
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Povečati podporo čisti znanosti
Sveti oče je tudi predstavnikom Družbe Maxa Plancka zaradi močnega prehlada pripravljeni govor izročil v branje. Na začetku govora se zahvali za obisk ter izrazi hvaležnost Svetega sedeža za znanstveno raziskovanje na različnih področjih. Ob tem Družbo Maxa Plancka spodbuja, »naj še naprej ohranja najvišje standarde znanstvene integritete, tako da bo mogla ostati prosta neprimernih vplivov politične in gospodarske narave«. To je po besedah svetega očeta nujno na vseh stopnjah znanstvenega dela, od začetne faze do razširjanja rezultatov in njihove uporabe. Papež je zatem izrazil svoje mnenje, da je potrebno »v današnjem času ohraniti in, če je mogoče, povečati podporo čisti znanosti. Ne da bi kakor koli zmanjšali pomen uporabne znanosti, moramo priznati javno koristno naravo čiste znanosti, katere rezultati morajo biti v službi skupnega dobrega,« je dejal sveti oče ter dodal, da Družba Maxa Plancka lahko stori veliko na tem področju.
Nevarnosti »hibridnega mišljenja«
Papež se v govoru nato zaustavi ob napovedi »skorajšnjega pojava tako imenovanega "hibridnega mišljenja", ki je posledica hibridizacije biološkega in nebiološkega mišljenja, ter bi omogočilo, da človeka ne bi izpodrinila umetna inteligenca«. Ob tem se pojavljajo vprašanja, ki so zelo pomembna tako na etični kot na družbeni ravni. Sveti oče poudari, da je potrebno upoštevati dejstvo, »da bi združitev človekove kognitivne sposobnosti in računske zmogljivosti stroja bistveno spremenila vrsto homo sapiens«. Zato si je po papeževih besedah potrebno zastaviti vprašanje »o končnem smislu oziroma smeri tega, kar se dogaja pred našimi očmi. Če za tiste, ki se prepoznavajo v transhumanističnem projektu, to ne predstavlja razloga za skrb, pa tega ne moremo trditi za tiste, ki si prizadevajo za razvoj neohumanističnega projekta, v skladu s katerim ni mogoče sprejeti razkoraka med delovanjem in inteligenco. Če ločimo zmožnost reševanja problemov od potrebe, da smo pri tem inteligentni, se izniči intencionalnost in s tem etičnost delovanja,« je poudaril sveti oče ter izrazil svoje prepričanje, da bo Družba Maxa Plancka dala pomemben prispevek na tem področju.
Človek odgovoren predvsem za to, česar ne stori, čeprav bi lahko
Ob koncu govora papež spomni še na to, da se je v obdobju »druge sodobnosti« na področju velike znanosti začelo širiti načelo »tehnične« odgovornosti, ki ne priznava moralne presoje o tem, kaj je dobro in kaj slabo. »Delovanje, zlasti velikih organizacij, bi bilo tako potrebno presojati izključno z vidika funkcionalnosti, kakor da bi bilo vse, kar je mogoče, tudi etično dopustno.« Cerkev po besedah svetega očeta »ne bo mogla nikoli sprejeti takšnega stališča, saj imamo že preveč dokazov o njegovih tragičnih posledicah«. Nasprotno, v središče naše kulture je potrebno ponovno postaviti »odgovornost za skrb za drugega« in ne le poročilo o tem, kaj je bilo storjeno. »Človek namreč ni odgovoren le za to, kar stori, ampak tudi in predvsem za to, česar ne stori, čeprav bi to lahko storil,« je sklenil svoje razmišljanje sveti oče ter zbranim podelil svoj blagoslov.
