Sveti oče: Ljubezen pomeni želeti, da drugi je in da je takšen, kakršen je

Andreja Červek – Vatikan

Naslov srečanja nas spominja, da »v dobrem in slabem nihče ni sam, ampak vedno živi v mreži odnosov. V dobrem, saj ima koristi od bližine, pomoči in tolažbe drugih; v slabem, ker se težave enega odražajo na drugih in postanejo razlog za skrb in stisko.«

Motnje v razvoju imajo svoje posledice zlasti v družinskem okolju. Papež zapiše, da je zdravi brat ali sestra, ki ima brata ali sestro s posebnimi potrebami, kakor Simon iz Cirene, ki so ga stražarji prisilili, da je Jezusu pomagal nositi križ. »Sorojenec je oseba, ki jo je življenje prisililo, da je postala cirenejec. Odsek poti, ki ga bo opravil ta “brat cirenejec“, je lahko daljši ali krajši, vendar je vzorec že na začetku določen: deliti in nositi bo moral križ drugega, svojega brata/sestre, v katerem je skrit Jezus.«

Papež izpostavi, da se nas Jezus ne sramuje, ko nas imenuje brate. Ne dela si problemov, naši problemi postanejo njegovi problemi. »Jezus nas ljubi takšne, kot smo, z našimi sposobnostmi, slabostmi in posebnimi potrebami. Jezus je srečen, ker smo, in ne zato, ker smo takšni ali drugačni, v dobrem ali slabem stanju. Tudi mi, ko ljubimo, tega ne počnemo zaradi tega, kar drugi ima, zna ali zmore, ampak zaradi tega, kar drugi je. Ljubezen je to: želeti, da drugi je; da je takšen, kakršen je, in ne takšen, kakršen bi po našem mnenju moral biti, v skladu s preveč natančnimi standardi. Ljubezen ne odmetava.«