Pri papežu športniki modernega peteroboja: Skladnost in stabilnost v mnogostranskosti
Andreja Červek – Vatikan
Moderni pentatlon oziroma peteroboj je zelo stara disciplina, ki danes vključuje sabljanje, plavanje, jahanje, streljanje in tek. »Športnik mora dati vse od sebe v petih zelo različnih športih, ki zahtevajo različne veščine in vadbe. Tako se izoblikuje fizionomija raznovrstnega in mnogostranskega športnika, ki razvija različne vidike telesa in duha,« je dejal papež.
Šport, ki vzgaja
Izpostavil je, da ta značilnost pentatlona pomnoži vzgojno funkcijo športa. »Rekel bi, da ni samo neka vsota, ampak pomnožitev, kajti tekmovalec v pentatlonu ni nek robot, ki mora do popolnosti izvesti neko serijo nastopov, ampak je oseba in je zatorej naloga veliko bolj kompleksna. Ni treba dodati še ene stvari, ampak je treba vse uskladiti – zato je kompleksno,« je zatrdil in dodal, da je ravno v tem »vzgojna vrednost, saj smo v življenju poklicani delovati ravno na ta način, ko izražamo različne razsežnosti samih sebe glede na kontekste, odnose, trenutke in tako naprej«.
Če si na primer matematični genij, ne znaš pa početi ničesar drugega, boš v življenju imel težave, je bil nazornejši sveti oče. To velja za vsako stvar: »Odličnost je v redu, vendar pa kakovost življenja ni odvisna od nje, temveč od dobrega povprečja v različnih situacijah, od skladnosti različnih razsežnosti. Tu se ponovno pojavi vrednost poliedra (mnogokotnika), poliedrične osebnosti, za katero se predpostavlja močno enotnost, trdno središče, veliko doslednost in hkrati sposobnost spreminjanja, prilagajanja, premikanja ... Stabilnost v mnogostranskosti.« V tem je namreč vrednost, ki kaže tudi na zrelost osebe.
Pomembnost duhovne razsežnosti
Sveti oče se je zbranim zahvalil, da so s svojo športno disciplino zgled vsega povedanega: »Vsi vemo, da je v življenju veliko težje kot v športu. A šport nam lahko pomaga, saj nas uči, da se s potrpežljivostjo, vadbo, ustvarjalnostjo in vztrajnostjo lahko izboljšamo, dosežemo cilje, ki so se zdeli nepredstavljivi. Do tega pride po razsežnosti, ki je osnova vseh drugih in jih vse oživlja, to je duhovna razsežnost.« Pojasnil je, da ne misli na psihološko razsežnost, ki je sicer prav tako odločilna, temveč na duhovno, na »naš odnos do smisla življenja, našega bivanja in naših odnosov«.
Nagrada, ki izpolni življenje in ostaja za vedno
»V središču človeka je srce, ne v fizičnem smislu, ampak simboličnem; srce, ki zna prejemati in dajati ljubezen,« je še dejal papež Frančišek in izpostavil, da si Zveza na tem področju prizadeva s konkretno solidarnostjo. Zahvalil se je za prispevek, ki ga dajejo pediatrični bolnišnici Bambino Gesù, tako na področju raziskovanja kot v primerih logistične pomoči otrokom in njihovim družinam. »To je veliko bolj zahtevna tekma, a nagrada izpolni življenje in ostaja za vedno.«
