Papež Frančišek: Sprejmimo krik trpečih in mu prisluhnimo

Andreja Červek – Vatikan

Do srečanja v Vatikanu je prišlo tik pred svetovnim dnevom bolnikov, ki letos poteka na temo »Poskrbi zanj« (Lc 10,35). Na ta stavek iz Lukovega evangelija (prim. Lk 10,25-37) se je navezal tudi papež v svojem govoru. Gre za besedi, ki ju dobri Samarijan nameni gostilničarju, ko mu v oskrbo zaupa ranjenega človeka.

»Imamo človeka, ki so ga napadli razbojniki in leži ob robu ceste. Zaradi brezbrižnosti in brezčutnosti mimoidočih postane izključen in spregledan. Na neki točki se nekdo ustavi in mu pomaga: to je Samarijan. Če dobro pogledamo, imata tako napadeni človek kot Samarijan rane: prvi jih ima zaradi nasilja oseb, ki so ga oropale, drugi pa zaradi prezirljivih pogledov tistih, ki v njem vidijo samo nezaželenega tujca. Pa vendar se zaradi občutljivosti človeka, ki trpi zaradi nekoga, ki trpi, iz njunega srečanja rodi zgodba o solidarnosti in upanju, ki podira zidove osamitve in strahu,« je dejal papež Frančišek.

Iz te iste dinamike je nastalo tudi delo medicinskega področja Urada za pastoralo zdravja: da so »izkušnjo trpljenja« znali preoblikovati v »bližino v bolečini drugih«, pri tem pa »premagali skušnjavo zaprtosti, dvignili glavo, upognili koleno in ponudili roko«.

Biti blizu trpečim

Sveti oče je v nadaljevanju želel poudariti tri drže, ki so pomembne za to pot: postati blizu trpečim, dati glas neslišanemu trpljenju in postati kvas ljubezni.

Najprej je izpostavil, kako zelo pomembno je postati blizu osebi, ki trpi, ji prisluhniti in ponuditi ljubezen in sprejetost. »A za to se je treba naučiti videti v bratovi bolečini “znamenje prednosti“, ki nas v globini srca prisili, da se ustavimo, in nam ne dovoli, da bi šli naprej. To je občutljivost, ki je tem večja, čim bolj si dovolimo biti vključeni v srečanje s trpečimi. Na ta način hoditi skupaj nam vsem pomaga razumeti pravi smisel življenja, kar je ljubezen.«

Dati glas trpljenju, ki ga nihče ne sliši

Zatem je pomembno dati glas trpljenju bolnega človega, ki ga nihče ne sliši, ki je puščen sam, brez ekonomske in moralne podpore, z lahkoto izpostavljen obupu ali izgubi vere. Papež je pozval, naj se postavi izziv pred »naša mesta, ki so včasih brez človečnosti in gluha za sočutje«. »Sprejmimo krik trpečih in mu prisluhnimo. Ne pustimo ga zaprtega v sobi in ne dopustimo, da postane zgolj “novica“: naredimo mu prostor v sebi in ga razširimo s svojo osebno in konkretno vključenostjo,« je pozval papež.

Postati kvas ljubezni

Nadaljeval je s tretjo držo: da bi postali kvas ljubezni, prav tako pomeni postati mreža. Torej deliti določen »stil zastonjskosti in vzajemnosti«, saj smo vsi v potrebi in vsi lahko kaj damo in prejmemo, čeprav samo nasmeh. »To okoli nas povečuje “mrežo“, ki ne lovi, ampak osvobaja; mrežo, narejeno iz rok, ki se stiskajo in skupaj delajo, iz src, ki se združujejo v molitvi in sočutju. Tudi sredi najhujših valov se mreža razširi, vendar se ne pretrga, in omogoči, da se potegne na obalo tiste, ki jim grozi potopitev in utopitev,« je dejal papež in dodal, da zgled tistih, ki prevzamejo pobudo, pomaga tudi drugim, da najdejo pogum za sodelovanje. »Oblikovati mrežo pomeni skupaj delovati kot udje enega telesa. Trpljenje enega postane trpljenje vseh in prispevek vsakega je sprejet kot blagoslov za vse.«

Vstali nikoli ne zapušča

Papež je zbrane spodbudil, naj ne izgubijo poguma, kajti ni enostavno biti blizu človeku, ki trpi. »In če naletite na ovire ali nerazumevanje, se zazrite v oči trpečega brata in sestre ter se spomnite besed dobrega Samarija: »Poskrbi zanj.« Iz tistega obličja vas gleda sam Jezus, On, ki je želel z nami deliti našo slabost vse do smrti in ki nas kot Vstali nikoli ne zapušča. V Njem najdemo moč, da se ne predamo, niti v najtežjih trenutkih.«

Ob koncu je sveti oče namenil besede tolažbe še »bolnim bratom in sestram«: »Vaše tpljenje, živeto z vero, nas je danes tukaj zbralo, da bi skupaj doživeli ta pomemben trenutek. V slabotnosti ste blizu Božjemu srcu. Razumeti krhkost in jo tolažiti je pot, na katero se moramo podati. Zato vas bolnike prosim za molitev, da bi med nami rasla bližina trpečim in konkretno prizadevanje v ljubezni ter da ne bi noben krik bolečine ostal neslišan.«