Msgr. Kulbokas, nuncij v Ukrajini: Ni nam uspelo najti rešitve. Prosimo Gospoda za mir

Andreja Červek – Vatikan

Zakaj je pomembno obeležiti današnji datum z molitvijo, je za Radio Vatikan  pojasnil nuncij v Ukrajini, msgr. Visvaldas Kulbokas: »Zakaj molitev? Ker na zelo jasen način vidimo, da leto dni po tako intenzivni vojni ne uspemo najti drugih rešitev. Torej ostane samo božji čudež, ostane samo molitev in to je naše temeljno duhovno orožje, še več, je tisto učinkovito orožje. Popolnoma zaupamo – popolnoma zaupam – v zaščito Device Marije.« Spomnil je, da je Kijev bil že leta 1037 posvečen Mariji. Papež Frančišek pa je 25. marca 2022 skupaj s škofi po vsem svetu Ukrajino in Rusijo ponovno posvetil Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.

Tokratna molitev h Gospodu in Božji Materi je po nuncijevih besedah prošnja, da bi se vrnil nazaj svet, ki ga je ustvaril Bog, kajti »svet, ki ga živimo sedaj, je ustvarilo nasilje, napadi, vojna, in ni Božji svet«. »V teh vojnih razmerah ni mogoče uresničevati evangelija, vsaj ne v vseh situacijah in v vseh regijah,« je dejal in izpostavil, da mnogi duhovniki in redovnice delajo v nevarnih razmerah, nekateri so bili ranjeni ali aretirani, na nekatera območja ne morejo dostopati, da bi ljudem prinesli osnovno pomoč. Zaradi vojne pogosto ni mogoče izpolnjevati Jezusovih besed: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«

Nenehno usmerjati pogled v Boga

V zvezi s svojim poslanstvom nuncija v Ukrajini, je msgr. Kulbokas želel izpostaviti predvsem duhovno razsežnost: »Nikoli ne vemo, kaj bomo doživeli v naslednjem trenutku: ali bomo lahko imeli neko srečanje, ali bomo imeli elektriko, ali bomo imeli telefonsko povezavo ali pa bo namesto tega priletela raketa ali dron ... Zato gre za nenehno usmerjanje pogleda v Boga, kar je zelo intenzivna duhovna izkušnja, za katero sem zelo hvaležen Gospodu, saj je to dar.« Dodal je, da v tem vidi izpolnjenost svojega poslanstva apostolskega nuncija: »Po eni strani še naprej predstavljati svetega očeta in Cerkev, po drugi strani pa osebno živeti neprekinjen in zelo intenziven duhovni izziv«.

Ljudje so zelo utrujeni. Potrebe so velike in raznovrstne

Po enem letu so ljudje vedno bolj utrujeni od vojne. Msgr. Kulbokas je pripomnil, da je to utrujenost zaznati na vseh ravneh, saj je leto bilo zares zelo težko. Po zadnjih podatkih je uničenih 150.000 stavb. Izgube so velike in tudi težave so velike. Nuncij je navedel nekatera

 mesta, kot so Mikolajiv, Herson, Bakhmut, Harkiv, ter bil zelo konkreten o tem, kaj ljudje potrebujejo v teh razmerah. »Potrebujejo spodnje perilo, kajti ni dovolj čiste vode, da bi ga lahko oprali. Prostovoljci in duhovniki mi pripovedujejo, da ko prinesejo kruh, ljudje začnejo jesti kar tam, takoj ko ga dobijo; enako je z vodo in termo oblačili,« pri čemer je spomnil na termo majice, ki jih je že večkrat prinesel kardinal Krajewski. Utrujenost je velika v regiji Harkiv, kjer je veliko hiš ostalo brez oken, ljudje pa živijo v podzemnih prostorih. V Bakhmutu na primer ljudje pridejo iz zaklonišč, da bi vzeli hrano, ki jim jo pripeljejo karitasovi prostovoljci, zatem pa takoj tečejo nazaj v zaklonišča. Poleg hrane primanjkuje tudi ogrevanje, čeprav je bilo darovanih veliko generatorjev in peči.

Msgr. Kulbokas je izpostavil še drugo vrsto potreb, ki so še bolj zahtevne: »Na mnogih krajih je veliko prošenj po psihologih, ki bi znali svetovati družinam, kako se naj spoprimejo s psihološkimi travmami, ki so jih doživeli sami ali pa kdo od družinskih članov, ter tudi svetovati vojakom, ki se vračajo s fronte, in tudi mnogim ranjencem. Poleg tega je zelo resno stanje otrok. Veliko je organizacij, ki bi v sosednjih državah z veseljem sprejele ukrajinske otroke za nekaj tednov, da bi lahko mirno živeli brez stalnega stresa zaradi vojne.«

Papeževa bližina zelo pomembna

Ob koncu je apostolski nuncij Kulbokas spregovoril še papeževih besedah, s katerimi je skozi vse zadnje leto neprestano vabil k molitvi za Ukrajino, zagotavljal bližino, pozival k miru in solidarnosti ter na različne načine usmerjal pozornost na trpečo Ukrajino. Pripomnil je, da mu predstavniki vlade in drugih Cerkva pravijo, da žal vsi verski voditelji ne izražajo takšne bližine trpečemu ljudstvu. Spomnil je na knjigo »Okrožnica o miru v Ukrajini«, z vsemi papeževimi besedili, ki jih je v teh zadnjih desetih, enajstih mesecih namenil Ukrajincem; ter na papeževo Pismo ukrajinskemu ljudstvu, ki je izšlo 24. novembra 2022, devet mesecev po izbruhu vojne.

»Pismo izraža dva zelo pomembna vidika: eden je velika toplina, velika bližina trpečim, kar so vsi začutili. Potem pa, kot ste opazili tudi v Rimu in drugod, se včasih zgodi, da določeni simbolizmi ali uporabljeni izrazi niso enako razumljeni v vseh državah, do česar še toliko bolj prihaja v Ukrajini, kjer se vojna živi neposredno. To pismo je bilo zelo pomembno, saj je jasno pokazalo dojemanje svetega očeta.« Msgr. Kulbokas je kot primer izpostavil primerjavo med mrazom, ki ga je doživela sveta družina v Betlehemu, in mrazom, ki ga sedaj trpi ukrajinsko ljudstvo. »Veliko primerjav je bilo uporabljenih v tem pismu, ki so bile sprejete kakor kisik, saj je besedilo zelo jasno,« je dejal nuncij, ki je želel izpostaviti, da so mu to povedali tudi voditelji drugih Cerkva, torej ne samo katoličani, ter prav tako diplomati in vladni predstavniki. Ta jasnost in velika toplina, ki ju je bilo zaznati v papeževem pismu, sta bili dobro sprejeti. »Kakor da bi to bilo ključ za branje tudi drugih besedil. Sveti oče je ponudil hermenevtiko za mnoga druga krajša besedila. Tudi jaz osebno sem mu za to zelo hvaležen,« je še dejal apostolski nuncij msgr. Kulbokas.