Sveti oče delegaciji iz Kambodže o skupnem ekološkem spreobrnjenju
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
V času, ko se človeška družina in naš planet soočata z resnimi grožnjami, ste za temo svojega srečanja primerno izbrali »ekološko spreobrnjenje«. To je resnično pozitivno znamenje vse večje občutljivosti in skrbi za blagor zemlje, našega skupnega doma, ter za pomemben prispevek, ki ga lahko ob tem, ko se navdihujete pri verskih prepričanjih in duhovnih izročilih, ponudite svoji plemeniti deželi na njeni poti socialnega zdravljenja in gospodarske obnove po družbenopolitičnih krizah zadnjih desetletij.
Revščina in pomanjkanje spoštovanja do dostojanstva marginaliziranih oseb povzročata veliko trpljenja in obupa v današnjem času; zato se je treba proti njima boriti s skupnimi procesi, ki spodbujajo zavedanje o radikalni krhkosti naših okolij. Nujno je treba z dialogom na vseh ravneh iskati celostne rešitve, ki bodo temeljile na spoštovanju temeljne soodvisnosti med človeško družino in naravo. Zato sledeč poti, ki so jo začrtali moji predhodniki, še naprej pozivam k skrbi za naš skupni dom, ki je tudi »poklicanost k spoštovanju: spoštovanju stvarstva, spoštovanju bližnjega, spoštovanju sebe in spoštovanju Stvarnika« (Nagovor udeležencem srečanja »Vera in znanost: v pripravi na COP26«, 4. oktober 2021). Vendar pa se to ne more zgoditi brez spremembe srca, pogleda in navad.
Ekološko spreobrnjenje se zgodi, ko prepoznamo človeške korenine sedanje okoljske krize; ko resnično kesanje upočasni ali ustavi trende, ideologije in prakse, ki so škodljive in nespoštljive do stvarstva; in ko se ljudje zavzamejo za spodbujanje modelov razvoja, ki celijo rane, ki jih povzročajo pohlep, pretirano iskanje finančnih koristi, pomanjkanje solidarnosti z bližnjimi ter nespoštovanje okolja. Namen ekološkega spreobrnjenja je »preoblikovati to, kar se dogaja svetu, v osebno trpljenje in s tem prepoznati, kaj lahko prispeva vsak posameznik«. (Okrožnica Laudato si', 19). Poziva nas, naj »zamenjamo prestavo, spremenimo slabe navade, da bi lahko sanjali, ustvarjali in delovali skupaj pri uresničevanju pravične in enakopravne prihodnosti«. (Predgovor k Laudato si' Reader, 13).
Dialog razkriva globoko bogastvo, ki ga naše verske tradicije ponujajo v podporo prizadevanjem za skrb za ekološko odgovornost. Z upoštevanjem načel, ki jih je Buda zapustil svojim učencem (Pratimoksa), vključno s prakso, imenovano »metta« oz. neškodovanje živim bitjem (prim. Metta Sutta sn 1.8), ter s preprostim načinom življenja lahko budisti pridobijo sočuten odnos do vseh bitij, vključno z zemljo, njihovim življenjskim okoljem. Kristjani pa izpolnjujejo svojo ekološko odgovornost, ko kot zaupanja vredni oskrbniki varujejo stvarstvo, ki ga je Bog zaupal človeku, da bi ga obdeloval in zanj skrbel (prim. Gen 2,15; Laudato si', 95; 217).
Še enkrat se vam zahvaljujem za obisk, katerega sem zelo vesel, in vam želim, da bi bilo vaše bivanje v Rimu prijetno in bogato. Prav tako sem prepričan, da bo vaše srečanje na Dikasteriju za medverski dialog priložnost za nadaljnje iskanje načinov za spodbujanje ekološkega spreobrnjenja prek pobud budistično-krščanskega dialoga v Kambodži kot tudi na celotnem področju.
Na vas in na vse prebivalce vaše plemenite dežele kličem obilje nebeškega blagoslova.
