Sveti oče: Biti pristni in verodostojni misijonarji, v stilu preprostosti in iskrenosti

Andreja Červek – Vatikan

Papeški kolegij Urbano je leta 1627 ustanovil papež Urban VIII. in ga namenil formaciji duhovnikov, ki bi se naj odpravili na »misijonska« območja. Kot je dejal sveti oče, je to bila »preroška slutnja«, ki je veljavna še danes in ki jo je kolegij poklican sprejeti in ustvarjalno razlagati, pri tem pa upoštevati mnoge potrebe in vprašanja časa, v katerem živimo. »Vsa Cerkev je danes poklicana k pastoralnemu in misijonarskemu spreobrnjenju, tudi pri formaciji duhovnikov,« je dejal papež.

Izpostavil je temo »živega in osebnega odnosa z Jezusom kot duhovnega izvira vsakega poslanstva« ter v nadaljevanju spregovoril o treh najpomembnejših značilnostih, za katere je treba skrbeti in jih okrepiti v času formacije, da bi postali učenci misijonarji, ki so blizu Bogu in bratom.

Pogum za pristnost

Prva značilnost je »pogum za pristnost«. »Naša bližina z Bogom in brati se namreč uresničuje in krepi v takšni meri, v kakršni imamo pogum, da odložimo maske, ki jih morda nosimo, da bi se zdeli popolni, brezhibni in ubogljivi. Maske ne služijo ničemur!« je poudaril. »Drugim se predstavimo brez obrambnih zaslonov, takšni, kot smo, s svojimi omejitvami in protislovji, in premagajmo strah, da bi nas obsojali, ker ne ustrezamo nekemu idealnemu modelu, ki pogosto obstaja samo v naših mislih. Negujmo iskrenost in ponižnost srca, ki nam dajeta pošten pogled na naše krhkosti in notranja uboštva (glej Angelus, 23. oktober 2022). Zapomnimo si, da nismo verodostojni misijonarji zaradi oblačila, ki ga nosimo, ali zunanjih drž, ampak zaradi stila preprostosti in iskrenosti.«

Verodostojnost, ki so jo v Jezusu prepoznali ljudje, ki so ga srečali (prim. Mr 1,22), je prihajala iz skladnosti med tem, kar je oznanjal, in tem, kar je počel. »Torej, prosim vas, ne bojte se pokazati takšni, kot ste, zlasti tistim starejšim bratom, ki vam jih Cerkev postavlja kot formatorje. Včasih se lahko pojavi skušnjava formalizma ali pa očarljivost “vloge“, kot da bi vam to lahko zagotovilo popolno uresničitev. Ne pustite se zavesti tem rešitvam, ki so res na dosegu roke, a napačne.« Papež je spomnil na sv. Janeza Henrika Newmana, ki je bil nekdanji gojenec kolegija Urbano in je svaril pred držami tistih, ki bi želeli delovati dostojanstveno, a namesto tega nehajo biti to, kar so. Spomnimo se, da se je med farizejem, ki je molil »sam pred sabo«, in cestninarjem, ki si ni upal niti dvigniti pogleda, samo slednji vrnil domov opravičen (prim. Lk 18,14).

Izstopiti iz sebe

Druga značilnost, o kateri je spregovoril papež Frančišek je »sposobnost, da izstopimo iz sebe«. »Življenje vere je nenehen “eksodus“, izstopanje iz svojih miselnih shem, iz ograde naših strahov, naših malih gotovosti, ki nas varujejo. Sicer tvegamo, da bomo častili Boga, ki je samo projekcija naših potreb in torej “idol“, ter da ne bomo niti z drugimi avtentično živeli srečanj. Nasprotno pa je dobro za nas, da sprejmemo tveganje in izstopimo iz sebe, kot so to storili Abraham, Mojzes in galilejski ribiči, poklicani, da gredo za Učiteljem (prim. Mr 1,16-20).«

Člani kolegija imajo priložnost, da to tudi storijo, saj se nahajajo v skupnosti, ki je bogata in raznolika z mnogimi kulturami in jeziki. »To je velik dar, s katerim se lahko obogatite v takšni meri, v kakršni vam bo uspelo izstopiti iz svoje ograde in se odpreti za druge, za njihov svet in kulturo. Zato vas opogumljam, da brez strahu živite izziv bratstva, tudi ko to zahteva napor in odpovedi. Naš svet in tudi Cerkev potrebujeta pričevalce bratstva,« je dejal sveti oče in dodal, da pa potrebujeta tudi »pričevalce veselja«: »veselja evangelija, ki napolni življenje skupnosti učencev«; »misijonskega veselja«, ki »ima vedno dinamiko eksodusa in daru«.

Odprtost za dialog

Ob koncu je sveti oče izpostavil še tretjo lastnost, ki je značilna za učenca misijonarja. To je odprtost za dialog. Najprej gre za »pogovor z Bogom v molitvi, ki je prav tako eksodus iz lastnega jaza, da bi sprejeli Njega, medtem ko govori v nas in posluša naš glas«. Zatem pa odprtost za »bratski pogovor v radikalni odprtosti za drugega«. Dialog namreč mora biti slog, ki je lasten misijonarju. »Jezus nam je to pokazal, ko je postal človek in sprejel drame, vprašanja in pričakovanja trpečega človeštva, ki išče mir. Dragi bratje, svet potrebuje dialog, potrebuje mir. Potrebuje moške in ženske, ki o tem pričujejo. Pozivam vas, da vstopite v šolo teh “mučencev dialoga“, ki so tudi v nekaterih vaših državah pogumno prehodili to pot, da bi bili graditelji miru. Tudi vi se je ne bojte v celoti prehoditi, podajte se proti toku in prinašajte Jezusa, sporočajte vero, ki vam jo je On podaril.«